Na živce mi grejo ljudje, ki v največju gneči na blagajni sprašujejo trgovko vse možne stvari in s tem zadržujejo vrsto.
Prav tako tisti, ki pozabijo stehtat zelenjavo/sadje, potem pa trgovka to nese, ali pa tak človek sam gre stehtat in seveda se vse zaustavi.
Posebej nadležno je to zjutraj, ko si pred službo na hitro skočim po malico (3 stvari), pa čakam ko blesava, da pridem na vrsto in ob tem že skoraj zamujam.
Da bi me kdo pred mano prijazno spustil naprej seveda ne pride v poštev. Čeprav imam samo tri drobnarije, že pripravljen drobiž, oseba pred mano pa do vrha zabasan voziček (ponavadi kak upokojenec, ki ima časa na pretek).
Po možnosti tak človek potem lepo v miru zlaga stvari v vrečke in torbe (in se ne da motit), potem pa še celo večnost išče denarnico in nabira denar. Za nameček pa začne s trgovko še pogovor in v primeru uporabe kartice še 2x narobe odtipka pin, potem pa se odloči, da bo vseeno plačal z gotovino.
Na živce mi gre tudi dejstvo, da naša ljuba Pošta Slovenije ne omogoča izpisa države in poštne številke, v katero je bil nek paket poslan, na računu. Slovenci tako rekoč nimamo nobenega dokaza, da smo neko stvar res poslali. Edina opcija je, da človek pošlje nekaj "priporočeno", kar pa stane dodatnih €3,73 za navadno voščilnico, za pošiljke, težje od 1kg pa kar dodatnih €16,07!!
Mene je to že drago stalo, ko sem prodala par stvari v tujino, pa nisem imela nobenega dokaza za to, da je bila stvar res poslana. Še računa nisem dobila, čeprav mi ne bi nič pomagal, saj gor (razen cene) ne piše nič. In če ni dokaza, lahko vsak zahteva denar nazaj in reče, da paketa v resnici sploh nisem poslala.
in dere si mi direkt na uho ko sedi za mano in se sklanja da bo vzela telefon... dons sm skor popizdila na busu!!!! enkrt se mi bo sam zmešal ob tej glupi babi zaruleni!
