167 replies to this topic

[_M_]

...nevem če je kdo tak zelo podoben -če sta si dva partnerja lahko tako podobna da se nikoli v življenju ne trudita zglihat probleme ko nastanejo-pa če je to pogovor ali pa skok z padalom-vseeno, pač vsak na svoj način....

A viš, lih o tem sm jst prej govorila - jst pa verjamem v to svojo sorodno dušo, ki mi je tako zelo podobna, da se nama ne bo treba ZAVESTNO odrekat svojim željam, svojim načelom, da bi ustregla drugemu. Torej trud??
In na podlagi dveh zelooo različnih tipov, s katerima sem/sem bila v vezi, si že skoraj upam trditi, da je ta zeloo blizu temu idealnemu, ker še vedno, po enem letu včasih kar strmim , kako zelo se strinjava v vsem, kar je pravo nasprotje bivšega, s katerim sva si bila res preveč različna človeka, da bi lahko normalno skupaj živela, pa sva se pač razšla, ker se meni (in tudi njemu verjetno, vendar se je on že tako v manjši meri) ni več ljubilo stalno plesat po njegovem ritmu, počet stvari, ki so njemu všeč...
To je bilo meni vedno bolj odveč, ker sem na ta način tlačila svoje želje in prepričanja...
Mah, spet sm neki zabluzla...
Upam, d aje vsaj pikica razumljivega

[bluberry]

Jaz se svojim željam in načelom nisem nikoli odrekla kot nikoli nisem odrekla tega svojema fantu-to je potem že poseganje v svobodo in način razmišljanja. To o sorodnih dušah sploh ni garancija za nič.

[DiLeMa]

in če bi se en tip moral trudit zame, ker me npr. ima takooo rad, bi to zame bila prej žalitev kot pa kompliment)

Za mene bi bila pa blazna žalitev, če bi tip spizdil že ob najmanjši težavici in se nikoli za nič ne bi potrudil ... takega zagovedenega egoista bi se rešila po hitrem postopku.

Meni je trud izjemno zoprna beseda. Jo namreč vidim na tem področju v pretežno negativnem smislu. Jebeš ti enega, ki se mora trudit za vsako malo bolj resno ali pa neprijetno stvar, da jo odpravi, pošlihta... to si mora želet, mu ne bi smel biti problem, bi to moral z veseljem nardit pravzaprav... ne pa z nekim zmrdavim trudom in naporom. Ko začneš garat v zvezi, ni dobro. Vsaj meni ne. :=) No, nasploh najbrž ni dobro, ko imaš razlogov čedalje več za to. :=)

Jenna, zakaj bi mela beseda trud negativen prizvok? A se nisi še nikoli putrudila za nekaj, ker bi si to želela in bi ti bilo v veselje? Ne pomisli ob besedi trud na kramp in motiko, ampak na to, kako lepo se je še posebaj potrudit in se ekstra lepo nališpat za fantov prihod.

[_M_]

ja, tako, ja..jst tud trud dojemam nekako tako, da se človek zavestno za nekaj odloči, česar sicer ne bi spontano, sam od sebe, kot posledica ŽELJE storil.
In to men ne gre lih najbolj skupaj, nevem...
trud ja, do tiste mere, ko se tega ne zavedaš, ko ti je to želja, ko rad nekaj narediš,
ko pa zraven veš, da to delaš samo zato, da bo drug zadovoljen, to je pa že malo tako-tako. Vsaj zame.

[Neytiri]

čakte, zdej se pa mal umerte

klele mi DiLeMo tok porablate, da nima časa niti men odgovort, k tko zagreto sm piše

[_M_]

Huh, smo navdahnjene za debato
od privlačnosti do truda, prilagajanja, mučenja in celo do pehanja za harmonijo...
dobre smo

[bluberry]

Ja eto to je to-trud je drugo kot mučenje, pa saj ne zmerjam jenne z egoistično ampak če pa nič ne narediš za nekoga vsaj malenkost pol pa je to neizbežno egoizem-tu ni kaj prikrivat ali olepševat.Ok ok zdaj smo pa malo preveč že predebatireale o tem.

[Anouk]

Jenna, dobro si to povedala...
To je tudi moje mišljenje - veza, kjer bi se ZAVESTNO morala truditi za to, da mi bo lepo, ne vem,če je prava veza za life...
jst pač gojim neko - morda malo nerealno - predstavo, da je idealni partner in z njim razmerje zame tako, kjer nama bo lepo in se bova super razumela ne da bi se bilo za to treba zavestno truditi in se nečemu odrekati oz. prilagajati drugemu partnerju.
In mislim, da s tem, s katerim sem sedaj, sva na dobri poti do tega, ker sva si tako zelo podobna in enakomisleča, da stvari tečejo kar same od sebe, brez nekih dogovarjanj, truda, prilagajanja...
Ok, res sva skupaj šele eno leto, ampak v prejšnji vezi sem imela po 9 letih vrh glave stalnega prilagajanja, delanja kompromisov ipd...

soooo true! zakaj ta tema ni zalaufala ze vec k en let nazaj (pa zakaj more clovk use sam pogruntat)?

[Špela]

Ma jao, jaz tako čutim, ne morem pomagat. Ko nekdo reče \"pa ja, kako se ful trudi v tej zvezi, da pa ga/jo mora imeti rad\", ipd. Meni bi to pričalo ravno obratno!

exactly! mene pogreje predvsem to, ko mi je neka (zdaj ne več) prijateljica ves čas trobila, kako se njen NE TRUDI VEČ! to je pa ja škandal! če se mu ni zdelo vredno, da bi jo (če nič drugega) vsaj redno nabrisal, potem jaz res ne vem, kaj je ona še v tistem razmerju iskala. aja, že vem! postavljala si je spomenik s trpljenjem in imela je čez koga se pritoževat, plus to, da njena samozavest (čeprav še zmeraj kilava) izhaja iz dejstva, da ima tipa. ker brez tipa je čist zgubljena, ne vidi smisla, ipd .... to meni reprezentira trud. in to, da se za vsako ceno oklepamo razmerij in to zamaskiramo v trud in kako smo požrtvovalni, ker NAM NI VSEENO!

to je bil samo eden izmed ilustrativnih primerov, ki naj bi ponazoril moje strinjanje z jenno in _M_. hvala za pozornost, ob priliki nadaljujem.

[Michelle]

Jaz pa se totalno ne strinjam!! Sicer ne vem točno, s kom se ne strinjam, ker priznam, da nisem zdaj čisto vsega prebrala, ampak tisto, ko _M_ razlaga, kako si predstavlja pravo zvezo, ki teče gladko brez kakšnega zavestnega truda. To se pa meni sliši, kot da nekdo res živi v oblakih. Sploh pa se mi zdi, da tako razmišljajo punce, ki so v razmerjih, ki trajajo manj časa.

Po mojem mnenju je v dolgoletnih razmerjih potrebno še kako veliko energije in truda, da vse skupaj funkcionira, pa ne v tistem mučeniškem smislu, ki ga opisuje Špela. Ljudje smo si pač ful različni in se moremo prilagajat drug drugemu, če hočemo bit skupaj, sploh po nekaj letih, ko vsaka zveza pade v rutino in se pojavijo problemi, ki jih prej ni bilo.

[_M_]

Jah, saj sm rekla, da je morda za koga tako razmišljanja nerealno,
ampak ko primerjam svoje prejšnje razmerje, ki je trajalo 9 let (torej ne spadam v tvojo kategorijo "tistih punc") in sedanje po 1 letu, vidim, kakšna je razlika, če si s partnerjem popolnoma na isti valovni dolžini, tako kot sva zdaj midva.

Ne rečem, seveda se lahko zgodi karkoli, valda se v vsem ne strinjaš, ampak jaz govorim o identičnih pogledih na življenje, na določene druge zadeve, kjer sva si bila z bivšim enostavno tok različna, da zdaj kar ne morem verjet, da obstaja na tem svetu tip - in to moj - s katerim s etako zelo ujameva.
In v tem primeru mislim, da ne bo potreben nevemkakšen TRUD, da bova naprej furala najino življenje (upam, da kmalu tudi skupno), ker si enostavno oba želiva isto.

[shtrukeljchek]

Men se tut to dogaja največkrat če gremo kam žurat pa kakega/kako spoznam in me privlači.. Kaj naj sedaj? To ne pomeni da bom karkoli imela s tem osebkom, mogoče sam kdaj koga uporabim za fantazijo..

[Nasty]

Mah drugi me sploh ne ganejo.

[Hsul]

Glede na število podobnih tem in jajcanja glede tega hočem povedat tole:

JA, privlačijo nas drugi, to je spontan umsko-telesni odziv, ki ga lahko samo potlačiš in si dopoveduješ, da te ne privlači drug/a. Ne govorim, da je ta telesni odziv pogojen samo vizualno, ampak s celim spektrom čutov ter tudi uma.

Nič ni narobe če nas privčlačijo drugi/e, vprašanje je samo kaj glede tega storimo. In strinjam se tudi s Špelo, da ni vse samo v lulah in lulijih. Privlačnost je lahko na različnih ravneh.

Skratka nehajte že toliko moralizirat, teoretizirat in modrovat. Just relax in naj vas notranji občutek, o tem kaj je prav in kaj ne, vodi. Ne pa kaj bodo drugi rekli.

O.T.

ze sam ce mas punco z malimi joski ne morm zanikat da bi z veseljem sou z eno z velikimi

Veliki joški me čisto nič ne privlačijo. Pri joških gledam na skladnost, trdnost, in obliko bradavičk. Sama velikost je nepomembna.

[Tanjci]

tisto, ko _M_ razlaga, kako si predstavlja pravo zvezo, ki teče gladko brez kakšnega zavestnega truda. To se pa meni sliši, kot da nekdo res živi v oblakih. Sploh pa se mi zdi, da tako razmišljajo punce, ki so v razmerjih, ki trajajo manj časa.

Po mojem mnenju je v dolgoletnih razmerjih potrebno še kako veliko energije in truda, da vse skupaj funkcionira, pa ne v tistem mučeniškem smislu, ki ga opisuje Špela. Ljudje smo si pač ful različni in se moremo prilagajat drug drugemu, če hočemo bit skupaj, sploh po nekaj letih, ko vsaka zveza pade v rutino in se pojavijo problemi, ki jih prej ni bilo.

najprej o bistvu teme... odkar sem z mojim lubijem še nisem imela nekih želja po drugih tipih. Pa lahk so ful seksapilni pa to, samo ne morem si pomagat, da zraven ne pomislim "ja sej je lahk kul, kot oseba pa zame sigurno ni tolk kul kot moj lubi" in pri tem se konča.

o teh "v dolgoletnih razmerjih je potrebno še kako veliko energije in truda" in "ko _M_ razlaga, kako si predstavlja pravo zvezo, ki teče gladko brez kakšnega zavestnega truda. To se pa meni sliši, kot da nekdo res živi v oblakih"... ok midva nisva skupaj 10-20 let, ampak odkar se poznava, pa sva zdej že oženjena vse poteka prov sanjsko gladko... brez nekega truda, spontano, prijetno in uživa 100 na uro. V svojem govoru na poroki je brat (bil je moj priča) rekel, da sva vsem ostalim parom (iz naše družbe) za vzor in da me ne pozna tako srečne kot sem odkar sva z lubijem skupi.
Tko da vse, ki ste se zadovoljile ali pa sprijaznile s tem, da se po nekaj letih že "trudite" v vezi, pol mal razmislite, če je to res to. Kaj bo šele pol po 10-15 letih?!

[Špela]

tanjc, zdej, če ti pomisliš, da 'je en lahko kul pa vse, sam mam doma tralalala', to še ne pomeni, da te dotični osebek, pri katerem si na to pomislila, ne privlači. to, da ti nimaš želje po kom drugem, še ne pomeni avtomatsko, da te kdo drug ne privlači. gre enostavno res samo za to, kako na privlačnosti odreagiramo. sicer pa na zdravje hsulu, ki dodaja treznost v to temo.

[Tanjci]

[quote=Špela]tanjc, zdej, če ti pomisliš, da 'je en lahko kul pa vse, sam mam doma tralalala', to še ne pomeni, da te dotični osebek, pri katerem si na to pomislila, ne privlači. to, da ti nimaš želje po kom drugem, še ne pomeni avtomatsko, da te kdo drug ne privlači.
jst bi temu kvečjemu rekla, da se mi je ZDEL privlačen, ker takoj ko pomislim na tisti "sej je luškan, AMPAK" je tiste privlačnosti konc in se mi zdi brezvezen... sam to sem pač jst