
Zgodbe in Poezije
#61
Posted 21 January 2007 - 09:49 PM
#62
Posted 22 January 2007 - 05:37 PM
POMLAD
Ko pomladi sonček zlat,
posveti na vse trate
iz zemlje rožice pomladne kliče
in z juga vrle ptiče.
Ptice spletajo si gnezda
in veselo žvrgole,
da odmeva prek gora,
od gora prav do neba.
Zvončki kukajo na plan,
belo moder je žafran
trobentice zlate
pokrivajo naše trate.
Še otroci so veseli,
se vrtijo,skačejo,
lovijo,skrivajo,
rožice nabirajo.
Kmete kliče na vrt in polje,
delo na njivi spet je tu.
Ko poseješ,greš na morje
in zavriskaš ju hu hu.
(MAJ, 2002)
mama 5 razred
Mama te ima od vseh najrajši.
Mama te rodi,
mama te uči
in ti v težkih trenutkih ob strani stoji.
Mama vsako leto praznik slavi,
in takrat šopke rož od svojih otrok dobi.
Takrat se vsaj malo sprosti
saj drug za njene obveznosti poskrbi.
Mame nas imajo zelo rade.
Mame nas rodijo,
mame nas učijo
in nam v težkih trenutkih ob strani stojijo.
ni steklenica, ki se razbije,
je čustvo, ki se ga ne da pozabiti in ne ubiti.
A mogoče pride in mine,
a pusti nepozabne spomine.
#63
Posted 22 January 2007 - 05:50 PM
ni steklenica, ki se razbije,
je čustvo, ki se ga ne da pozabiti in ne ubiti.
A mogoče pride in mine,
a pusti nepozabne spomine.
#64
Posted 22 January 2007 - 09:22 PM

#65
Posted 22 January 2007 - 09:51 PM








ni steklenica, ki se razbije,
je čustvo, ki se ga ne da pozabiti in ne ubiti.
A mogoče pride in mine,
a pusti nepozabne spomine.
#66
Posted 23 January 2007 - 02:38 PM

#67
Posted 23 January 2007 - 02:51 PM







da bi se spremenila.
Obstala sem,
da bi se pomirila.
Obstala sem,
da bi obraz dobila
#68
Posted 23 January 2007 - 03:14 PM

#69
Posted 23 January 2007 - 04:13 PM

#70
Posted 23 January 2007 - 07:25 PM

#71
Posted 23 January 2007 - 07:57 PM
#72
Posted 24 January 2007 - 08:17 PM
#73
Posted 24 January 2007 - 08:41 PM





#74
Posted 25 January 2007 - 12:10 PM

#75
Posted 25 January 2007 - 02:43 PM

#76
Posted 30 January 2007 - 03:06 PM
POLJUBI ŠE ZADNJIČ ME
Nisi me gledal v oči,
ko izovoril si usodni besedi dve.
"Konec je" odmeva mi v glavi in reže v srce.
Je to sploh res, mar slišim prav?
Zapustil si me in nič ti ni žal?
Ne morem verjeti,
srce krvavi,
v žalostnih očeh pa se nabirajo solze.
Poljubi še zadnjič me,
naj slišim tvoje utripajoče srce,
čutim nežne dotike ki osrečujejo me.
Že zdaj te pogrešam,
že zdaj hrepenih.
Le kako naj zbegane misli umirim?
Je ljubezen najina izgubljena?
Sem bila zate od mnogih le ena?
Poljubi še zadnjič me,
pobožaj z nežnim pogledom iz tvojih oči,
potolaži s prijazno besedo, da laže mi bo.
Zakrpaj žalost v moji duši,
ozdravi srce, ki kriči na pomoč.
Poljubi še zadnjič preden greš
in me popolnoma samo v solzah pustiš.
da bi se spremenila.
Obstala sem,
da bi se pomirila.
Obstala sem,
da bi obraz dobila
#77
Posted 30 January 2007 - 08:04 PM




ni steklenica, ki se razbije,
je čustvo, ki se ga ne da pozabiti in ne ubiti.
A mogoče pride in mine,
a pusti nepozabne spomine.
#78
Posted 30 January 2007 - 08:14 PM

da bi se spremenila.
Obstala sem,
da bi se pomirila.
Obstala sem,
da bi obraz dobila
#79
Posted 30 January 2007 - 09:14 PM

#80
Posted 31 January 2007 - 02:01 PM
da bi se spremenila.
Obstala sem,
da bi se pomirila.
Obstala sem,
da bi obraz dobila
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users