553 replies to this topic

[Adriane]

Jaz sem dokaj razvajena oz.nisem glih razvajena
Stanovanje v MB pride s stroški vred 364€ na mesec, plačajo starši (kot sem že napisala). Precej hrane si prinesem od doma (testenine, riž, omake, sadje, zelenjava, kakšni namazi, kruh, jogurti, pijača, itd.).
Na teden dobim za sabo 50€,
Poleg tega mi da fant vedno kej keša, kakih 100€ vsakih 14 dni oz. recimo, da vsega skupaj 200€ na mesec, pa kdaj me pelje v DM, če kej rabim, itd.
Prišparam nič ne, mogoče maksimalno kakšnih 30€ na mesec, pa še to je bolj izjema kot pravilo.

[_M_]

meni pa je dokaj luštno doma, priznam ...
Ni mi toliko do tega, da grem na svoje, da bi se pa za to tud stiskala v enem majhnem najetem stanovanju, ker mi je cilj imeti svojo manjšo hiško tukaj, v okolju, kjer sem doma in bi bil zame kakšen blok le prehodno možen.
Zato sem raje kakšno leto več doma in pač potrpim občasna materina komandiranja, kot pa da bi se za dve leti recimo zdej nekam selila in s tem imela same stroške.
Drugo leto, ko se bova (upam) resneje lotila projekta hiša, bova pa dala na mizo, kar ima (va) prišparanega oz. preučila najino dejansko finančno staje in poskušala dobit čimbolj ugoden kredit za naprej.

[sajk]

Poleg tega mi da fant vedno kej keša, kakih 100€ vsakih 14 dni oz. recimo, da vsega skupaj 200€ na mesec, pa kdaj me pelje v DM, če kej rabim, itd.

Kako imata to zmenjeno - kot amortizacijo, uporabnino ali naročnino?

[Ancka Pomarancka]

Sajk, ti maš pa vedno ene nevmesne.... Kaj ko bi raje napisal svoje izkušnje?

[Frčica]

Meni to ni nevmesna, ampak nesramna.

[DiLeMa]

Mene ne gane, ker sem že med pisanjem pričakovala, da se bo kdo spotaknil ob mene - sem bla res 1000%. Kar se tiče fanta in tega, koliko mi on kdaj da - sem se ful dolgo branila, da bi sploh kaj vzela. Ampak njemu veliko pomeni, da lahko svoje stvari/denar deli z mano, tako kot jaz vse delim z njim (živi pri nas) in kot mi tudi veliko pomeni, če ga lahko sama kdaj razveselim s kakšno malenkostjo (ne samo njega, tudi prijatelje). Ko bom prisiljena šparat, zagotovo bom, ker sem dost iznajdljiva in si tudi znam postavit zelo konkretne meje, kadar je treba. Vem, da ima marsikateri študent manj keša, ampak tud jaz ga nimam glih na tone (LOL) ker je dan danes vse tak drago, da se skoraj nihče (razen res hardcore bogati) ne more preseravat v nevem kakšne višave. To, da bi jaz kar zavila v eno trgovino in si kupla plašč ali čevlje za 150€ ... hahaha, odpade. Malenkost tu in tam, ostalo ne, ker nimam. Recimo računica za ta teden - sabo sem imela 100€, od tega je šlo 30€ za bone, 25€ za fotokopije, 35€ za članarino za fitnes. Ostalo mi je 10€, s čimer sem šla v torek žurat. Morala bi še kupit knjigo za 35€, ampak mi je zmanjkal keša in grem jutri po njo. Grozljivo je to, kam gre denar, ko si enkrat študent ...

Sajk, ti pa očitno misliš, da lahko daš denar samo kurbi, ne pa tudi nekomu, ki ga imaš rad? Tle ne gre za nobeno izkoriščanje, sicer pa sama dva s fantom najbolj veva, kako vse skupaj izgleda. Verjemi, da sva se na začetku velikokrat ornk skregala, ker nisem hotela vzet in je bil užaljen. Nekateri pač radi delijo z ljubljenimi osebami, škrtarjenje pa se tudi meni gabi.

Kinky, smo se glih pri soc. pogovarjali o fenomenu kofetkanja, hehe. Seveda ne gremo na kavo samo zaradi kave same, ampak predvsem zaradi družbe, zaradi čveka in zato, da greš ven iz stanovanja. Kava (ali pač sok or whatever) je tle dost postranskega pomena. Jaz tudi ne vem, kaj bi brez kofetkanja (čeprav včasih pijem belo kavo ali sok ).

Kar pa se tiče razvajenosti - ne, nimam se za razvajeno. Že zato ne, ker sem zadovoljna s tistim kar dobim in nikdar nisem zahtevala več, pa četudi je bilo manj, nisem nikoli izsiljevala (tudi kot otrok ne). Kolk recimo vsak dan vidim študentov, ki imajo svoje (dobre!) avtomobile, celo s parimi sem se menla in vse od bencina do registracije plačujejo starši, pa se jim zdi to popolnoma samoumevno. Sicer pa tudi če bom jaz imela dost denarja, bom otrokom privoščila marsikaj. Ne v ekstreme, ampak vsekakor bodo imeli dovolj, da bodo lahko kamot živeli. Mislim, da je tale razvajenost ena čist subjektivna stvar, ki ne zavisi samo od tega, kako nekdo živi, ampak predvsem od tega, kakšen odnos ima do vsega in kako se obnaša.

[Frčica]

Kakor komu pase, ampak mislim da ne ti, ne noben tukaj ni dolzan izstavljati racunov in govoriti o svojem zivljenju samo zato ker nekateri radi provocirajo.

[reddish ancha]

Pa še to: sama bom svojim otrokom pomagala, kolikor bom le lahko - tako kot so moji starši meni. Se trudim, da bi čimprej dobila spodobno in dovolj dobro plačano službo. Ker vem, da je danes težko dobiti dobro plačano službo, se trudim, kolikor se le da, da bi pridobila čimveč uporabnih znanj: tečaj jezika (lani sem začela obiskobati fr in jo bom letos nadaljevala, pa še obnovit moram znanje španščine), letos bom obiskovala usposabljanj na Centru za slovenščino kot drugi tuji jezik ... Na našem faksu so kvaltetni lektorati itak zastonj, tako da se mi splača. Skratka, trudim se za tovrstna znanja, ker vem, da samo diploma ni dovolj ... Pa še to bo mogoče premalo, ker če nimaš vez, je težko.

Moje mnenje je, da si nekoliko dolžan svojim otrokom pomagat (čeprav se bo kdo morebiti spotaknil ob to), saj konec koncev ni otrok sam od sebe prišel na svet. Zato se jaz kat zgražam, ko vidim za določene primere, da mora 15-letni otrok (ki še nima možnosti redne zaposlitve) vračati vsak cent, ki ga je potreboval za fotokopije ...

[-supergirl-]

v tej temi se vidi kako različno živimo in kakšne imamo "šparalne" navade. je pa res, da smo ful različni. nekdo, ki živi sam (in ni študent) se težko primerja z nekom, ki hodi v srednjo šolo.



kar pa se tiče kofetkanja in malih življenskih radosti: za to živimo. nekateri imajo hobije (drage in manj drage), nekaterim veliko pomeni nakup šminke dragega cenovnega razreda (ne obsojam, ugotavljam pa, da še nisem imela take šminke, ker mi ne pomeni tolko, da bi jo kupila), drugi radi potujejo, tretji se radi družijo ob kavah,... Brez teh malih radosti bi bilo naše življenje pusto. se pa te vrednote spreminjajo. Jaz osebno ne hodim več ven žurat, ker se mi ne da. raje povabim k sebi dobre prijatelje na kakšno fino večerjo (me veseli eksperimentiranje v kuhinji), kjer odpremo kakšno dobro flašo vina (pa ne ostane samo pri eni) in se imamo fino. v končni fazi pa če preračunam, me pride dražje kot iti na par kotejlov.



Pa še ena stvar je: ne razumem zakaj naj bi od staršev vzel denar, če ti ga da pa fant/partner se pa takoj aludira na plačevanje. Meni osebno je zoprno vzet denar od fanta (raje vidim, da mi kaj kupi), ampak v končni fazi mu pa tudi jaz kdaj dam denar (oz. prispevam za bencin, in podobno) ali pa mu kaj kupim.

[DiLeMa]

Kar se tiče vzeti denar od partnerja, mislim da to zavisi od mnogih fantorjev. Od tega, če partnerja živita skupaj, pa do tega, kako dolgo sta že skupaj in kako blizu sta si, pa še dosti drugih zadev je tle vmes. Velikokrat je sploh pri mladih tako, da ima eden od partnerjev več denarja in večkrat kaj plača, itd. Drugi pa mu pač 'poplača' na kakšen drug način. Če se imata dva rada, itak ne gledata na vsak tolar, ki ga zapravita drug za druzga, pa ni foušarije in stiskaštva. Več da tisti, ki pač ima več. Če bi bile vloge zamenjane in bi jaz hodila v službo, bi zagotovo ravnala enako, kot fant. Če je odnos pošlihtan in iskren, to ne sme predstavljat nobenega problema. Nekateri se pa pač radi obesijo na take stvari, sploh outsiderji, ki nimajo dejansko o tem blage veze in si v glavi delajo neke kvazi sklepe na podlagi ničesar.

[Hevea]

Jaz ne bi ravno enačila staršev in fanta. Pri starših je jasno, da so oni avtoriteta, in da je v bistvu njihova dolžnost, da te (tudi finančno) podpirajo. Pri fantu jaz poskušam doseči neke vrste enakopravnost, in dokler lahko preživim s svojim denarjem in denarjem, ki mi ga dajajo starši (pa ga ne vzamem rada, ker vem, da nismo bogati, in da imam jaz za razliko od mojih treh mlajših sester štipendijo), od fanta nočem dobivati denarja, in tudi ko greva kam ven, plačam kdaj tudi jaz, čeprav je res, da on večkrat. Da bi mi on prav dajal denar, pa ne pride v poštev.
Sicer pa je to moje osebno mnenje, če komu paše drugače, naj izvoli delat po svoje, meni to ne škodi.

[DiLeMa]

Pa še ena stvar je: ne razumem zakaj naj bi od staršev vzel denar, če ti ga da pa fant/partner se pa takoj aludira na plačevanje.

Verjetno zaradi fenomena t.i. keš pičk. Zdej je to že tako ponarodelo (če se lahko sploh tako izrazim), da se očitno fantje tako grozno bojijo takih punc, da bi denarnice najraje zaklepali v trezorje, haha. Mislim, da bi vsak pameten moški moral prepoznat razliko med izkoriščevalsnkim odnosom in pa med odnosom, kjer gre pač za občasno (manjšo) finančno pomoč. Če ima tip več denarja, pač kdaj kaj posodi, punca pa mu v zahvalo dobro kuha in pere cote, hehe. A to se pa dan danes nič ne ceni? Ja, valda je kr samoumevno.

Ko greva pa s fantom ven, pa tudi jaz dostikrat plačam, občasno mu kupim tudi kakšno malenkost (majco, boksarce, itd.). Pa jaz ne seštevam tega v glavi, tako tudi fant ne, ker nimava nekega nesproščenega odnosa. Hevea, delno se strinjam, ampak res samo delno. Starši so res avtoriteta in so dolžni podpirat otroka (sicer po zakonu samo do 18. leta), ampak partnerski odnos pa bi naj bil sestavljen iz nekega zaupanja in medsebojne pomoči, kakršnekoli že pač, čeravno tudi finančne. Partnerstvo je tim, ne pa dva človeka, ki skrbita vsak samo za svojo rit.

[-supergirl-]

seveda je odvisno koliko časa si s fantom v vezi, kakšen odnos imata, ali živita skupaj, ali ne,... in tudi je odvisno od starosti. jaz si v srednji šoli ne bi drznila vzeti tolarja od fanta. ali da bi mi kaj kupil. kakšno pijačo ja, pa kakšno pico.
sedaj, ko sem pa odrasla in imam svoje dohodke in dohodke ima tudi moj fant je pa pač drugače. je pa res, da sva skupaj že slabe 4 leta, da uradno še ne živiva skupaj, praktično pa skoraj,... potem mi je pa logično, da če rabim denar (recimo, da bi morala na bankomat, pa se mi ne da) rečem in mi ga da. ampak je tudi obratno.
imava pa striktno ločene račune (zaenkrat) in sistem moj denar je moj, tvoj je tvoj. razen, ko greva na dopust/potovanje dava denar skupaj, toliko je in toliko lahko zapraviva (pa ni važno, če da kateri več!)

[DiLeMa]

Midva sva skupaj tri leta in prvi dve leti in pol nisem nikoli vzela njegovega denarja, niti enkrat - mi ni padlo niti na kraj pameti. Po dveh letih se je preselil k nam in se redno zaposlil, tako da takrat mi je potem kdaj kupil kakšno malenkost (nič velikega), zdej ko sem začela študirat, pa mi pač da občasno nekaj denarja. Nikdar ne prosim zanj, večinoma se ga itak otepam, ampak pol je tak nenormalno tečen in užaljen, da včasih vzamem. Prej ko sem bla doma, itak denarja nisem rabla, zdej ko pa hodim na fax, mi pa zelo prav pride. Bi pomoje znorela, če bi morala gledat na čisto vsak evro v denarnici. Nimam zdej nekih bajnih vsot, ampak toliko, da lagodno pridem skozi in ne kalkuliram, če si bom lahko privoščila še kakšno pijačo in vpisnino za fitnes ter podobne malenkosti.

[Braunkopf]

Kakor komu pase, ampak mislim da ne ti, ne noben tukaj ni dolzan izstavljati racunov in govoriti o svojem zivljenju samo zato ker nekateri radi provocirajo.

Mislim da tu, razen Sajka, ni nihče prav provociral (on je pa kot vesten moderator v vseh topicih vedno OT pa stalno meče neke nizke, ampak ga imamo vsi radi in mu s poljubljanjem nog opuščamo).

Dilema, brez zamere, ne moreš govorit kako "ne kupuješ na veliko" kot si napisala v čisto prvem postu, ker kolikor te spremljam preko foruma porabljaš enormne količine kozmetike. Kako ti vse to porabiš meni še do zdaj ni jasno, kljub temu da si stvari delita s sestro in da zadnje čase kupuješ manj. Mi ni treba razlagat kako in kaj, ker me ne zanima, samo pišem kaj je zmotilo recimo mene, ko tako vneto trdiš da nisi razvajena.

[reddish ancha]

_M_ _ seveda, doma sem tudi jaz rada in se mi zaenrtat ne mudi na svoje (dokler pa sem v Lj, sem itak praktično sama)... Ampak če bi pa denimo ne bi imela te možnosti in bi izbirala med majhnim stanovanjem in tem, ali živim pri fantovih starših, pa absolutno raje izberem majhno stanovanje ... Vem za ogromno punc, ki živijo pod taščino diktakturo in preživljajo pekel (zaradi komandiranja, vtikovanja in jemanja samozavesti - ker pač zdravijo svoje komplekse na snahi). Od mojega fanta matka ima katastrofalen odnos, katastrofalen in primitiven besednjak, pripomb ji ne zmanjka, dere se na soljudi kot na stare pse kar brezvzeze... Tako da, hvala lepa. Se raje stiskarim v majhnem stanovanju ali pa sem doma magari do 30. leta.

S fantom si večina financ deliva (včasih plačam jaz, včasih on) ... Občasno drug drugemu kupiva kakšno darilce (fant mi je že kupil kakšno majčko, parfum, željeno šminko itd) in tudi jaz njega s čim presenetim (tudi kakšen deodorant, majčka itd). Večje vsote denarja pa drug drugemu ne dajeva kar tako. Imam močno željo biti čimbolj finančno neodvisna od njega ker vem da nima lahkega šihta in še ni na svojem, pa še kredit za avto plačuje.

[DiLeMa]

Crna, za nekatere je razvajen dobesedno vsak, ki ima več od tistih nujno potrebnih stvari. Pač drugače te stvari dojemamo in prihajamo iz drugačnih okolij, tako da mene to niti ne moti. Mi pa gre kratko malo na kur*c, da jaz nikomur v tej temi nisem nič rekla, ampak pač berem poste in poskušam iz njih nekaj potegnit, nekateri drugi pa se prav morajo obesit na vsako malenkost in se ob tem pravi vidno počutijo poveličano. Pa samo ne mi rečt, da to ni res, no. Sej nisem bebava, znam ocenit folk.

Za mene je razvajenost bolj stanje duha, ne pa to, koliko ima kdo na policah doma. Razvajen je zame nekdo, ki pričakuje, da se mu bo streglo spredaj in zadaj, nekdo, ki se skos sprduje in kar naprej nekaj zahteva od ljudi okoli sebe, taka pa jaz nisem, ergo se ne prištevam med razvajene. To, da imam v kopalnici več balzamov za lase kot povprečen človek, je pa res strašen znak za preplah. Dekorative zagotovo nimam nič več, kot povprečna punca, pa oblačil in obutve tudi ne. Kar si kupim kozmetike, si sama sproti dajem denar na stran. Ne zgleda to tako, da grem k fantu/staršem in jih rečem dejte mi 50€, da grem v DM. Po tvoji definiciji je namreč razvajen vsak, ki ima dovolj denarja, da si plača kakšne lepe počitnice, malo boljši avto, ki pride kamot skozi mesec in si lahko kupi še kaj malo manj potrebnega? Torej tisti, ki nimajo glih ful malo denarja, bi morali višek zakopat v zemljo in se delat skromne, če ne so razvajeni? Pa še enkrat - doma nismo bogati. Smo pa v redu situirani in mi res ni blo treba nikol skrbet, če bom imela vse šolske potrebščine, oblačila, denar za plačat mobitel, počitnice in kaj on the side za kino, pijače, kozmetiko, itd. Nikakor si pa ne morem privoščit avta, lastnega stanovanja in podobnih zadev, ki jih ima danes kar lep delež smrklovja, mlajšega od mene. Zato, ker mi ni treba gledat na vsak evro, se pa tudi slučajno ne počutim krivo. Eh, mi je že žal, da sem sploh pisala v tole temo, ker gre dan danes nekaterim praktično vse v nos. Jaz iskreno spoštujem tiste, ki zvozijo z majhno vsoto denarja. Mislim, da se sčasoma vsega navadiš in se znajdeš ter pravilno porazdeliš denar, če tako pač nanese. Lahko, da bom tudi jaz kdaj v taki situaciji, ne vem. Zdle še ne razmišljam o tem.

[Braunkopf]

Po tvoji definiciji je namreč razvajen vsak, ki ima dovolj denarja, da si plača kakšne lepe počitnice, malo boljši avto, ki pride kamot skozi mesec in si lahko kupi še kaj malo manj potrebnega?

Ni, gre samo zato, da res kopičiš doma enormne količine kozmetike, ki res presegajo mejo normalnega. V drugi sapi pa trdiš da tega ne počneš. To je vse kar sem napisala, ti pa iz tega razvlečeš cel doktorat in mi skušaš podtaknit neke svoje besede (citiram tvojo poved zgoraj), ki niso resnične.

[Frčica]

Mislim da tu, razen Sajka, ni nihče prav provociral (on je pa kot vesten moderator v vseh topicih vedno OT pa stalno meče neke nizke, ampak ga imamo vsi radi in mu s poljubljanjem nog opuščamo).

Crna, saj je letelo nanj

[Braunkopf]

Vem, samo sem mogla dopisat še svoje, sicer bi obolela, saj veš .