Spomini iz otroških dni
#61
Posted 17 May 2012 - 11:02 AM
Ful sem izsiljevala mami, ko sem šla z njo v trgovino, da hočem to pa to stvar pa mi ni hotela kupiti pa sem se jokala v trgovini toliko časa dokler mi ni kupila. Potem se je to nehalo in jok ni več deloval. Sem se pa spomnila, da bo najboljše kar v trgovini odpret to stvar in mi jo bo morala kupiti. Na žalost je to delovalo samo enkrat potem pa me ni več vzela v trgovino.
Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.
#62
Posted 17 May 2012 - 11:07 AM
Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
#63
Posted 17 May 2012 - 11:27 AM
Ja tudi to...midva z bratom sva pa jedla enkrat tisto sadno zobno pasto.
Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.
#64
Posted 17 May 2012 - 11:29 AM
Itak je potem to enkrat na mesec bilo enkrat na pol leta, saj kot otrok ni vedel, koliko traja mesec.
---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#65
Posted 17 May 2012 - 01:05 PM
dobra finta!Itak je potem to enkrat na mesec bilo enkrat na pol leta, saj kot otrok ni vedel, koliko traja mesec.
#66
Posted 17 May 2012 - 01:41 PM
#67
Posted 17 May 2012 - 05:01 PM
Pablo Picasso
#68
Posted 17 May 2012 - 05:19 PM
V vrtcu sem pri petih letih ful padla in si razbila koleno. Jokala sem, ker so se mi strgale žabe. Sem si pa potem tisto krasto še parkrat predrla (spet padla, se zabila kam, you name it)
in imam brazgotino na kolenu, ki mi gre ful na živce, do pred leti zaradi tega nisem nosila kratkih kril/hlač brez žab zaradi tega.
Od petega leta sem si sama pripravljala obleke za naslednji dan (kako presenetljivo, ane ).
V vrtcu tudi jaz nikoli nisem hotela spat, namesto tega sem druge žgečkala po podplatih.
V 2. razredu me je sošolec pri telovadbi prijel za roke in zavrtel okrog, sem si zbila del enke. >.< Nekaj mesecev sem potem visela pri šolski zobozdravnici.
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#69
Posted 17 May 2012 - 05:31 PM
#70
Posted 17 May 2012 - 05:31 PM
Coco, bom pobrskala, ne spomnim se je. : )
Ja, tocno, meni je slo tudi na zivce spanje v vrtcu, nikoli nisem hotela spati, ker pac nisem bila navajena. In potem so me pokrili z rjuho cez glavo. Krneki.
Enkrat sem cepela pod rjuho in cakala, da bo spanja konec, vmes me je zacelo tiscati na stranisce, vzgojiteljica ni dovolila, da grem o.O, sem ji pac namocila lezalnik.
#71
Posted 17 May 2012 - 06:04 PM
starejšega brata sem naučila zavezovat vezalke in reči 'R'.
ko sem imela par let, sem staršema na lepem odšetala po plaži, ker sta dremala, meni pa je bilo dolgčas. vmes sem se pri eni gospe ustavila in lepo vprašala, če mi da mal grozdja in se ji lepo zahvalila. očitno nama je blo tok lušno, da sem pri njej ostala - tam me je pol foter našel in se ji full opravičeval, ona je a sam rekla, da tok vljudnih malih otrok ni vajena in da je blo prav veselje z mano čebljat.
nisem vedla, kakšna je razlika med 'desert' in 'dessert' ter 'grill' in 'girl' - vse dokler se nisem začela učit angleščine v 5. razredu.
z bratom sva se nonstop kaj tepla/lasala/zbadala, ko sva bila mlajša. največkrat sem z glavo naprej pristala v škatlah z igračami, enkrat celo v banji, polni ledeno mrzle vode. sosedu iz pritličja, ki nam je zmeraj bušil žoge, sva spuščala dol vodne balončke.
enkrat sem mislila, kako lepo bom starša presenetila, ko prideta iz službe, in sem jima nardila kavo. dala sem 6 žličk kave in 4 žličke cukra - strup.
vedno mi je blo full neprijetno, če se mi je kaj razbilo, padlo na tla, streslo itd. in sem šla zmeri po čem takem kar v sobo in nisem hotla ven, dokler me foter ni prepričal, da res ni nič narobe in da ne bom kregana. enkrat se mi je razbila fotrova kolonjska, ko sem 'čistila' kopalnico in sem mu kar pismo napisala, kako mu bom novo kupila.
“… People are rivers, always ready to move from one state of being into another. It is not fair, to treat people as if they are finished beings. Everyone is always becoming and unbecoming.” (Kathleen Winter: Annabel.)
“Point of view is everything.“ (Kathleen Winter: Annabel.)
LIVE. LEARN.TRAVEL. LOVE.
#72
Posted 17 May 2012 - 06:17 PM
in sem mu kar pismo napisala, kako mu bom novo kupila.
Si me spomnila z anglescino ... jaz sem v otrostvu mesala izraza "putana" (kur*a) in "spontano". Vedela sem, da je putana kletvica in, ko je mami kdaj uporabila izraz spontano sem kar glavo med ramena potegnila od groze. : )
#73
Posted 17 May 2012 - 07:11 PM
#74
Posted 17 May 2012 - 07:49 PM
#75
Posted 17 May 2012 - 09:24 PM
OMG tole mi je kar nerodno povedati, ampak naj bo. V (mislim da) prvem razredu se mi ni dalo domačih nalog pisat in sem dobila podpis za domov. Ker si tega nisem upala pokazati, sem se odločila, da sama podpišem mami. Nekaj časa sem jo luštala, naj mi pokaže kako se ona podpiše pa mi ni šlo, nisem znala ponovit za njo, zato sem v tisto beležko napisala kar "PRIIMEK" MAMI Ne vem kaj mi je špilalo v glavi, da sem to storila, mogoče sem podzavestno kar mami napisala
#76
Posted 17 May 2012 - 10:31 PM
Joj, meni je bilo pa enkratt, ko smo se peljali v Nemčijo z avtom tako slabo, da sem pobruhala celo armaturo-šlo je med tiste ventilatorčke, vse stole sem pošpricala, po mamici in ateku, jaz sem pa rekla: samo da nisem kaj po oblekici pobruhala
Zaljubila sem se v anastezista, ker mi je vedno uspavanke pel in me božal poglavi, ko sem dobivala narkozo Zato sem želela biti tudi zdravnica do nekje 13 leta
Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
#77
Posted 18 May 2012 - 07:48 AM
Tisto z avtom je pa top Glavno da je bila oblekica lepa
#78
Posted 18 May 2012 - 08:03 AM
Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
#79
Posted 18 May 2012 - 10:36 AM
#80
Posted 18 May 2012 - 11:01 AM
Drugače sem si pa tud jaz sama strigla frufru. Prav spomnem se enih škarjic, rumenih, v obliki zajčka. Pa nogavice in žabe sem vedno pri prstih kr mal odstrigla.
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users