Poslovili so se...
#61
Posted 09 February 2009 - 06:56 PM
A tree too big to embrace ... is born from a slender shoot. A nine-story tower ... rises from a pile of earth. A thousand-mile journey ... begins with a single step.
(taoistična modrost)
#62
Posted 09 February 2009 - 07:10 PM
Sožalje obema,res
Tud moja mica maca je že zelo v letih, skrbim zanjo najbolje kolikor se da,se pa zavedam da bo tudi ona nekoč odšla...In blazno strah me je tega dneva.
#63
Posted 10 February 2009 - 03:25 PM
#64
Posted 11 February 2009 - 09:30 PM
#65
Posted 11 February 2009 - 09:38 PM
#66
Posted 11 February 2009 - 09:47 PM
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#67
Posted 12 February 2009 - 12:03 AM
Upam, da je odšel mirno in se ni preveč matral. Sožalje, čutim s tabo!!!
#68
Posted 12 February 2009 - 08:03 AM
Nas je pa kar nekaj na tem forumu, ki smo v zadnjem času izgubile kosmatinca ...
#69
Posted 12 February 2009 - 08:06 AM
Sožalje
#70
Posted 12 February 2009 - 08:34 AM
como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#71
Posted 12 February 2009 - 09:45 AM
---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#72
Posted 12 February 2009 - 10:08 AM
#73
Posted 12 February 2009 - 01:03 PM
Res je, živalce te marsikaj naučijo o dojemanju smrti in posledično življenja samega!
#74
Posted 12 February 2009 - 01:27 PM
A tree too big to embrace ... is born from a slender shoot. A nine-story tower ... rises from a pile of earth. A thousand-mile journey ... begins with a single step.
(taoistična modrost)
#75
Posted 12 February 2009 - 01:38 PM
Ker trenutno je stanje tako, da pes ne more biti sam-samo upam, da bo zaspal in bom lahko kaj še za fax naredla.
Ostali pa imajo službe in je res nemogoče da bi nekdo bi skoz doma in hodil sem in tja, ga držal da ne pade. Ker je zelo nemiren, samo hodil bi. In to proti vratom, ko sem jih odprla in ni bilo avta na dvorišču pa nazaj in potem zopet tako non stop. Mislim, da nam je pes jasno povedal, če ne včeraj, pa danes-da mu je dovolj in da svojega padajočega, na trenute bolečega stanja ne misli sprejeti.
Dokler ni prišel en od naših domov, sem si dala spalko na tla, povšter in sma skupaj ležala, je bil pomirjen. Ob kakih 10h pa je prišel foter in sma ga dala v avto in peljala uspavat. Iz avta je celo na pol šel sam. Ampak sej se je vidlo, da ga spodnaša in je dobil pomirjevalo...čez pol ure pa inekcijo. Je imel pa žile tako preperele, da je veterinarl dal v zadnjo nogo-kjer se je žila lepo videla. 2x je probal dat v sprednjo nogo, ampak ni šlo
Tak zdaj ga pa nič več ne moti.
Hrček pa...ko ga bo motilo ga peljem uspavat.
#76
Posted 12 February 2009 - 01:50 PM
#77
Posted 12 February 2009 - 04:43 PM
Kot moderatorka, sem si dovolila prestaviti poste v to temo, ki sem jo preimenovala. Pri tem ni bilo nobenega slabega namena, le želja, da so vse te žalostne novice združijo na enem kupu in da se ljubljenim kosmatincem v primerni temi poklonimo.
Če se kdo ne strinja s tem, naj mi sporoči na zs in bom popravila, da bo vse po starem.
#78
Posted 12 February 2009 - 04:50 PM
#80
Posted 12 February 2009 - 09:20 PM
After all this time?
Always.
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users