207 replies to this topic

[Kalypso]

Glede več stvari verjetno Razen faksa in napredka v življenju .

Sumim katerih, vendar nisem prepričana, če misliva iste.
Brez skrbi, boš že porihtala faks.

[Sinnaia]

Jaz bi kot glavni kriterij "kdaj" izpostavila predvsem takrat, ko si otroka sposoben sam preživljat.

[Kinky]

Meni se to zdi bolj preizkušnja funkcioniranja skupaj, kot pogoj za uspešen zakon.

Res, ampak funkcioniranje skupaj je tudi pogoj za uspešen 'zakon' ali pač . . . karkoli, če se ne odločiš za poroko.

Jaz sem tudi ena tistih, ki je mnenja, da moraš nekaj časa živeti skupaj s partnerjem, vsaj en kratek čas. Imam dovolj
let za otroka, se pa še ne čutim zrela, tudi pogojev nimam (nimam službe za nedoločen čas, fant je OK).

Moja starša sta se tudi poročila mlada, v bistvu zaradi mene, ker je bila mama noseča. Napaka.
Nista se poznala dovolj dobro, oziroma sploh ne dovolj. Sedaj sta pa skupaj (pa ne govorim, da trpita, ampak sta si pač zelo različna, in
je potrebnega več prilagajanja za sobivanje); tako da so takšni in drugačni primeri.

[Jinadaze]

Malo sem nerodno napisala. Hotela sem povedat, da če je prej skupno življenje funkcioniralo, ni nujno, da bo tudi zakon.

Tudi jaz se ne bi poročila (in imela otrok), preden bi nekaj časa živela skupaj, ampak pri nama je to možno, pri nekaterih ni. Jaz npr. si ne predstavljam, da bi on živel pri nas, k njemu pa se lahko preselim.
V primeru da oba živita pri starših - stanovanja ne bi najemala/kupovala, če bi recimo kasneje želela gradit hišo (samo zato, da bi videla, če štima).

[Kinky]

Meni se pa ne zdi slabo, četudi greš na svoje samo recimo za pol leta, pač nekam v najem. Kaj je pol
leta proti celi večnosti, ki jo nameravaš preživeti s tem človekom? Je pa res, da ni vedno ta možnost
na voljo, najprej potrebuješ finance, ki so v večini primerov problem.
Še najboljši je res nek nevtralen teritorij, mislim, it v svoje najemniško stanovanje (če je možnost).

[luci]

No, da še jaz dodam svoj pogled na to. Leta so za moj pojem deloma pomembna, deloma pa ne. Glede tistega, da si lahko zrel že pri 20 za otroka, ja za narest že, sam tako psihično pa mislim, da je malo takih, ki so kos tej nalogi, žal. Meni osebno se isto zdi, da nekako ne paše, da je mama stara tam okoli 40 ali čez, ko rodi, po drugi strani pa zdej to tudi ni neka katastrofa. Moja bivša sodelavka je tak primer. Sama je sicer tudi mnenja, da je bolje imeti otroke, ko si še mlad, ker si manj živčen, lažje prenašaš probleme, ki pridejo s šolo in vse tiste že prej, varstvo itd. Jih je tudi imela, a žal izgubila. Potem je pa rabila nekaj časa, da se je pobrala in sedaj pri 40 oz. malo čez ima 3 lepe fantiče.

Za moj pojem je vse kar rabiš imet (za otroka) želja obeh, ne samo enega, rešen stanovanjski problem in službo. Drugih pogojev pa nimam. Plus js sem mnenja, da otrok mora biti načrtovan, ne pa upsi, se zgodi. Pol se ga pa ima in čez čas po možnosti ugotovi, da to sploh zate ni. Razlogi kot so, da je fajn imet otroke, da ne boš na stara leta sam, pa da se to spodobi itd,..Totalna oslarija, včasih se res sprašujem, a mi res živimo v letu 2012, al smo še kar v času prejšnjega stoletja.

Osebno sem do sedaj samo 1x malo razmišljala v tej smeri, pa verjetno bi enega imela, če bi se stvari takrat z bivšim partnerjem obnesle. Ta želja oz sploh želja še ni bila, samo malo sva se o tem pogovarjala, je bila izključno samo pri njem. Pri nobenem prej, sedaj me pa tudi kaj dosti ne mika to. Po vsej verjetnosti jih sploh ne bom imela, ker imam toliko drugih stvari v planu, kar bi rada počela. Plus meni je zelo všeč, da lahko tako živim, da nisem na nič vezana, da me nič ne obremenjuje, da skrbim samo za svojo rit, no pa mačje in pasje:)

[Kami]

V primeru da oba živita pri starših - stanovanja ne bi najemala/kupovala, če bi recimo kasneje želela gradit hišo (samo zato, da bi videla, če štima).

če se mi kaj zdi dober razlog, je to, da preveriš kako skupaj funkcioniraš predno zgradiš hišo. Ampak jaz sem res ziheraš in se sigurno ne bi spustila v tako investicijo kot je gradnja hiša in da ne bi prej preverila kako je živeti s to osebo.

Meni se pa ne zdi slabo, četudi greš na svoje samo recimo za pol leta, pač nekam v najem. Kaj je pol
leta proti celi večnosti, ki jo nameravaš preživeti s tem človekom? Je pa res, da ni vedno ta možnost
na voljo, najprej potrebuješ finance, ki so v večini primerov problem.
Še najboljši je res nek nevtralen teritorij, mislim, it v svoje najemniško stanovanje (če je možnost).

se strinjam in še vedno zagovarjam, da zna bit mogoče najbolje naloženih 1000 € v življenju... vsaj pri nama je bilo.

In mojadva starša sta ena tistih, ki sta se poznala pol leta, predno sta se poročila. Eno leto po poroki sem jaz prišla, tri leta za mano brat. In še predno ju je minila začetna zaljubljenost sta imela naju in zdaj na stara leta vidita, da sta si full različna, ratujeta naporna in netolerantna en do drugega ... ampak ločitev - kje pa! To pa tudi slučanjno ne. Dolgo sem ju imela za idealen par, skupaj sta 35 let in prvih 25 let sta super funkcionirala. Ko pa sem jaz odšla in ko se je brat začet oddaljevat, pa se je izkazalo, da ju je več ali manj samo to vezalo. Škoda mi ju je.

[tasika]

Meni leta niti niso toliko pomembna, kot to da so pred odločitvijo za otroka izpolnjeni nekateri drugi pogoji. Želja obeh partnerjev, služba oz. porihtane finance, in po možnosti hiša/stanovanje, da si na svojem.
Mnogo mojih sošolk že ima otroke, in večina jih živi pri starših, česar si jaz ne morem predstavljat. Kako bi to sprejeli moji starši pa si sploh ne znam zamišljat.

Jaz zaenkrat nimam nobene želje po otroku, niti nobenih pogojev da bi ga lahko vzdrževala. Vsekakor pa še nisem zrela za kaj takega. Preden/če se odločim za ta korak, želim še določene stvari naredit in doživet. Mene na srečo okolica še ne bombardira s tem, če kaj načrtujem, ker bi najbrž eksplodirala. Pogreje me že, če kdo omenja poroko ali pametuje kaj v tem smislu. Nekateri enostavno ne morejo dojeti, da ni nujno, da bom ostala s trenutnim fantom. Oba sva še mlada, in ne veš kaj te mogoče pikne čez leto, dve, 5.

[Ana]

Jaz pa si otroka že zdaj želim, ampak itak ga ne bom imela še kar nekaj časa.
Prvi pogoj pa je itak služba, torej urejene finance, svoje stanovanje in zelo stabilna zveza. Pa želja seveda, ampak to imam že zdaj. Prvi dve stvari pa se morata še izpolnit in potem bom imela otroka. Aja, pa valda moram še doštudirat preden dobim službo.

[Marmelada]

Jaz bi rada prvega imela pred 30im. Pogoj pa mi je, da še doštudiram in dobim službo (za nedoločen čas, hahaha). Upam, da bi se vse to porihtalo do 28. leta.

[Ancka Pomarancka]

Jst sem tud rekla, da bi mela prvega pred 30.....samo to nekak ne bo šlo, če sem singl


preden se začnete oglašat....nothing is official yet

[Marmelada]

[_Planet_]

preden se začnete oglašat....nothing is official yet

Spet nekaj zamujam, kaj je tokrat zapazilo sokolje oko? : )

Zanima me, kaj tiste, ki ze imate enega otroka, pomoznosti se precej majhnega, navdihuje, da si npr. vsem neprespanim nocem navkljub ipd. cufanju zivcev zelite se enega (ali vec)?

[Ancka Pomarancka]

[_Planet_]

[Kami]

Zanima me, kaj tiste, ki ze imate enega otroka, pomoznosti se precej majhnega, navdihuje, da si npr. vsem neprespanim nocem navkljub ipd. cufanju zivcev zelite se enega (ali vec)?

mislim, da je bolj zavestna odločitev, da če želiš še enega, si misliš, da predno se bo "prijelo" in 9 mesecev odtiktakalo, se bo situacija s prvim izboljšala. Vsaj tako sem jaz dojela pri kolegih, ki imajo dva.

[Dragica]

Maks na primer še zdej ne spi, zbudi se ponoč in bedi po dve uri, sva res neprespana. Pa kljub temu mi je fuuuul lažje že, res, prav ne morm opisat. Pa tolaži me to, da eno leto res tako hitro mine, kot bi pihnil. Bi pa definitivno imela vsaj tri leta razlike, če ne 4.

[Dragica]

Aja. Se strinjam s tistimi ki pravijo, da je pomembna želja, ne pa toliko leta.

[_Planet_]

^^
Jp.

Kami, Dragica, se strinjam, da gre na bolje s casom, ampak prihajajo nove finte, vedno je nekaj, ne vem, ce bi sla se enkrat cez to.
Ampak! Po drugi strani se pa zalotim, da opazujem novorojencke z nostalgijo in se topim poleg. O.o
Absolutno ne kaj kmalu, podpiram tvojo razliko v letih, Dragica.

Dragica, mali se spet zbuja? : (Lahko v ustrezno temo.

[_M_]

Moja sestra in mož sta se zavestno odločila za minimalno razliko v letih in najbrž ni zanemarljivo dejstvo, da je prva punčka izredno nezahteven in priden otrok, ponoči spi že od 2 ali 3 meseca dalje in nasploh z njo nimata kakšnih težav. Pa že prvič je ful hitro zanosila, tako kot potem v drugo in zdaj imata dobrih 15 mesecev starostne razlike med obema
Men se zdi, da jaz tega ne bi zmogla, niti si ne želim dveh otrok, no...