Sproščanje
#61
Posted 19 January 2012 - 01:12 PM
http://www.youtube.c...player_embedded
#62
Posted 17 June 2018 - 06:02 PM
Ali kdo pozna/priporoca knjigo, vaje ali posnetek za umiritev misli oz kaksno meditacijo, vaje za sproscanje?
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
#63
Posted 17 June 2018 - 11:10 PM
Se priporočam tudi jaz za kaj podobnega.
#64
Posted 07 August 2018 - 12:39 PM
No jaz nisem nič našla na to temo, razen muziko sem si dol snela, zdaj si moram pa samo še izborit /vzet čas, da jo poslušam in se tudi zares poskušam umirit.
Me pa zanima ali kdo pozna kakšno delavnico/skupino, kjer te učijo obvladovati jezo. Jaz sem precej koleričen tip človeka in mi gre že pošteno na živce, ko me hitro/prehitro kakšna stvari spravi na obrate. Ko si npr zamislim kako bo dan izgledal in potem ni tako, pa se v meni včasih že kar nabira nekaj. Ko so manjše stvari, kontroliram; če pride kaj večjega, počim … in to dostikrat na koga, ki sploh ni nič kriv.
Dostikrat imam v sebi monologe, analiziram stvari in se z nekom kar skregam (v glavi seveda) in potem to slabo voljo kar nosim okoli nekaj časa.
In se mi zdi, da moram to pri sebi razčistit oz. se naučit obvladovat. Premalo imam te "vžigalne vrvice" oz. kot je kolegica komentirala, sem vedno čisto malo nad gladino in prehitro potonem … žalim se spremenit, da ne uničujem več odnosov okoli sebe, saj verjamem, da sem lahko boljša oseba.
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
#65
Posted 07 August 2018 - 12:45 PM
Sicer nimam kaksnega nasveta za ponudit, se mi pa zdi super, da si te vzorce prepoznala in da jih zelis spremenit. Sporoci, ce najdes kaksno uporabno tehniko, poznam par kandidatov, ki bi jim lahko prisla prav .
#66
Posted 07 August 2018 - 02:09 PM
Kar se pa obvladovanja jeze tiče (in nasploh obvladovanja čustev in vedenja) tudi pride v poštev čuječnost, drugače pa morda tudi psihoterapija? S čuječnostjo se naučiš svoja čustva in notranje stanje / misli prepoznat in jih sprejemat take, kot so, preko tega pa lahko vplivaš na to, kako na vse skupaj reagiraš.
"Opinion is really the lowest form of human knowledge. It requires no accountability, no understanding. The highest form of knowledge is empathy, for it requires us to suspend our egos and live in another’s world. It requires profound purpose larger than the self kind of understanding."
Bill Bullard
#67
Posted 07 August 2018 - 03:18 PM
Jaz imam aplikacijo Aware na telefonu za sproščanje in mi je všeč. Ne vem, če se dobi zastonj, ker se mi zdi, da je sicer plačljiva, jaz sem jo ravno dobila v tistih dnevih akcij zastonj. Bi bilo za preverit, če pa ne se mi pa zdi da se sigurno še kakšna najde.
Literature je pa ogromno na to temo.
Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.
#68
Posted 07 August 2018 - 03:29 PM
#69
Posted 07 August 2018 - 07:15 PM
Za nadzorovanje jeze pa...uhh.. a se tega ljudje sploh kdaj naučijo? Imam okoli same vroče glave, ki kar eksplodirajo, potem pa ko strosijo svoje, pa kot da ni bilo nič...
#70
Posted 08 August 2018 - 12:58 PM
Ampak zadnje čase nisem več prepričana, da je rešitev, da jo krotim, ker moram dati iz sebe, kar se mi nabere. Vprašanje je samo kako in kdaj (razna dihanja ipd. so meni bob ob steno).
Trenutno sem v fazi, ko se trudim biti mirna, kjer dejansko ni realne potrebe po tem, da vzkipim (so pa potlačena čustva od kod drugod...), povedati čimbolj mirno svoje tam, kjer je na mestu, še vedno pa iščem tisti ventil, skozi katerega bi lahko dejansko sprostila vse kar nastane in predvsem ostane ob raznih frustracijah. Problem je, ko imaš v sebi edini vzorec reakcije na frustracije - “popiz*itis”.
Sem ugotovila, da mi pomagajo vlogi raznih ljudi/staršev, od koder se dejansko učim, kako nekaj sploh povedati (imam navado, da sem tiho in se umaknem, kar v določenih primerih samo priliva olja na ogenj in jeza se kopiči) in kako nekaj povedati odločno, a MIRNO.
Zadnjič je imela Mariah Dolenc en vlog, v katerem je izgubljala živce z mlajšo hčerko in je potem zaključila, da v redu, jo je razjezilo in vznemirilo, ampak, da prava umetnost pa je doseči, da ti jeza ne vrže s tira preostanka dneva.
#71
Posted 20 February 2019 - 02:03 PM
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
#72
Posted 20 February 2019 - 02:15 PM
Hm, nisem obiskovala tečaja meditacije, sem bila pa že na večih skupinskih vodenih meditacijah.
Je bila pozitivna izkušnja, včasih me je bolj potegnilo not, drugič manj. Vedno sem se počutila kot en tak radovedni outsider in tudi do zdaj nisem presegla tega mindseta. Fajn se mi je vedno zdelo, ker je to zastavljeno kot skupinska praksa, in čeprav si tam sam s svojimi mislimi, lahko na koncu deliš mnenje, izkušnje, poslušaš nasvete ali pa samo pripovedi drugih, se kar malo nalezeš te umirjene energije, to je skoraj da najboljši del vsega, mene je pomirilo, ampak ima kratkotrajni efekt, če tega potem ne neguješ in nadgrajuješ sam. Mi je pa vseeno rahlo tuje in iščem drugačno pot (k sebi, navznoter, kamorkoli pač imam občutek, da rabim prit.. no ja, sedaj sem kar nekje obstala).
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#73
Posted 20 February 2019 - 02:31 PM
Če prav razumem je tu najprej tečaj meditacije, potem je pa naprej skupinska meditacija (za izkušene).
Kam si pa ti hodila, če ni skrivnost. Iščem nekaj, pa mi skoraj nič terminsko ne ustreza
Sem ravno sem pisala, če bi bilo sploh koristno, če bi hodila samo vsak drugi teden.
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
#74
Posted 20 February 2019 - 02:47 PM
Budizem diamantne poti - tu (oz na svoji FB strani) imajo objavljene svoje dogodke, predavanja, delavnice..
Ampak kot rečeno, jaz sem šla parkrat pofirbcat, nisem pa vpisala prav kakšnega tečaja ali obiskovala dalj časa. Je pa enkrat nekdo rekel točno to - da je dobro meditirati, in če mu kdo reče, da nima časa za to, potem pa sploh mora začet meditirat Jaz vem, da čas imam, ampak se preprosto težko spravim zraven, raje to zavestno delam, ko sem zunaj, ko pospravljam, pomivam posodo.. Kolikor se smešno sliši.
Potem sem šla pa še parkrat na zvočno terapijo z budističnimi posodami, Primus na Viču (oni imajo sicer vadbe, jogo ipd, niso na meditacijo osredotočeni) - mi je bilo tudi fajn.
Bo imela pa Ana Baraga skupinske meditacije nekje v Lj, če sem prav nekje zasledila.. Sem bila na delavnici terapevtskega risanja in se mi je dopadlo, fajn sem se počutila, tako, ko prideš nekam in se ti zdi, da se lahko vklopiš tam tak, kot si.
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#75
Posted 20 February 2019 - 02:59 PM
Kami, kaj pa avtogeni trening? To je nekaj, kar se naučiš, znaš za vedno in deluje. Ni pa nobene mistike, samo psihologija.
Jaz sem se šla naučit individualno k psihologu, nisem hotela skupinskega tečaja, ker se med izvajanjem dogajajo razne reakcije v telesu in mi je bilo fajn, da se je samo meni posvetil.
#76
Posted 20 February 2019 - 03:12 PM
Frida, bi se ti dalo kaj več napisat - koliko časa traja trening, kako izgleda in kako pogosti so obiski?
Si bila zadovoljna oz. kaj si odnesla in ali je izpolnilo pričakovanja?
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
#77
Posted 20 February 2019 - 03:38 PM
Seveda
Jaz sem šla k enmu kliničnemu psihologu v Murgle center leta 2000. Takrat je bil eden redkih, ki je ponujal individualno učenje in tudi na internetu ni veliko pisalo o teh stvareh takrat. Avtogeni trening in psihologa mi je predlagal moj profesor za psihologijo na faksu, ker sva bla prijatelja in je vedel, da imam obupno tremo pred izpiti in se nisem znala umirit pa da me ubiješ. Meni ta psiholog ni bil všeč, ne spomnim se več, kako se piše, skratka, antipatičen mi je bil in še nategnil me je za 3000 tolarjev, jaz pa študentka. Naučil me pa je, to je pa super.
Šla sem 7x, posamezna "terapija" je trajala eno uro enkrat na teden. Cel teden delaš vsak večer ali 2x na dan to vajo, naslednji teden se naučiš nove in jo dodaš. Fora je v tem, da z mislimi umiriš svoje telo in potem se ti umiri um. Vsako vajo umirjaš en del telesa in se koncentriraš samo na to:
- telo je težko
- telo je toplo
- dihanje je umirjeno
- srce bije umirjeno
- trebuh je topel
- čelo oz. glava je mrzla.
Vaje so šle počasi, vodil me je skozi vse, v zadnji seansi sva ponovila vse, sproti te nauči skrajševati sugestije, da si v glavi ne govoriš celih stavkov, ampak rečeš v mislih samo besedo trebuh in veš, da moraš začutit to in to. Se spomnim na začetku, se sploh nisem umirila, vmes, ko sem miže delala sugestije, sem razmišljala kam grem tankat, kaj bi jedla... Sem že mislila, da bo šlo vse v rit. Ampak nekje proti koncu sem se že znala umirit, ker sem se res želela naučit in sem se trudila. Spomnim se, ko sem prvič "padla v neko stanje". Nič duhovnega ni tukaj, ampak telo sem začutila drugače, noge so šle v neskončnost, roke so se mi stopile s telesom in glava je šla v drugo smer v neskončnost, da se mi je prav zavrtelo v glavi in ratalo malo slabo. Ampak me je na to pripravil, tko da sem se prepustila tem občutkom. Bi se pa fejst ustrašila, če tega ne bi pričakovala. Ko obvladaš teh 6 ukazov, imaš telo čist sproščeno in si pripravljena na svoje osebne sugestije (glede glavobolov, treme, kajenja ...) Na koncu se še "zbudiš", si razmigaš prste, se pretegneš in počasi prideš nazaj.
To je čisto preprosta avtohipnoza, samega sebe prepričuješ v nekaj. Jaz sem bila ful zadovoljna, ker ko se to naučiš, znaš za vedno. Jaz sem dolgo časa pridno vadila, potem pa dolgo časa nič, ker nisem rabila. Zdaj še vedno to prakticiram, ko ne morem zaspat in deluje. Ne deluje pa med turbulenco na letalu, sploh ne delam več tega na avionu, helex je zakon.
Meni je avtogeni trening všeč tudi zato, ker sem zelo na realnih tleh in mi gre mistika na živce, meditacija in ukvarjanje s čakrami in čijem in ne vem čem, bi me samo obremenjevala in tega ne bi tako resno jemala. AT je pa samo psihologija, nič drugega.
Fajn mi je tudi, ker to lahko potem delaš tudi na busu, v koloni, čakalnici... samo zamižiš
Še to sem pozabila, bolj ko vadiš, krajši čas potrebuješ. Avtogeni trening ne traja vedno eno uro, včasih je dovolj že 15 minut, včasih tudi 5.
#78
Posted 20 February 2019 - 03:54 PM
Frida - naj naj lepša hvala za ta opis in razlago! Ravno nekaj takega bi potrebovala!
Zlata si! zdaj si lažje predstavljam kaj potrebujem in kako to doseči
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
#79
Posted 20 February 2019 - 04:01 PM
Z veseljem
Upam, da boš najdla, kar iščeš.
Še to: avtogeni trening je pripomoček za reševanje bolj "neproblematičnih problemov", ko to enkrat znaš in to izvajaš, še ne pomeni, da si pol kot buda. Znaš obvladovat do določene mere težavo, kaj več kot to pa ne
#80
Posted 11 March 2019 - 10:57 AM
Zdaj sem začela z jogo in čim večkrat na teden zvečer naredim meditacijo preko aplikacije Headspace, kjer imaš 10 vodenih meditacij brezplačno in sam izbereš ali želiš 3, 5 ali 10 min. So mi všeč in delam 5 minutne.
Sem dobila predlog, da predno se lotim kakšnega pravega tečaja meditacije, mi da ta aplikacija vpogled kako sploh to izgleda in ali mi bo ustrezalo.
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
5 user(s) are reading this topic
0 members, 5 guests, 0 anonymous users