1105 replies to this topic

[Jinadaze]

Katrin, me. Še mami ne ve, kaj bi lahko blo, pa v Kliničnem dela.
Saj itak ni nevarno or smth, ampak mi gre na živce, pa še nikol se mi ni to delal.

[Braunkopf]

pomoje bo kakšna alergična reakcija, ali pa občutljivost na kaj. Si predstavljam nekak v stilu tistih lip plumperjev, ki napihnejo (kao) ustnice za dražečimi snovmi, verjetno je kaj takega. Sluznica je pač bolj občutljiva.

[Matilda]

Hvala.

pravkar sem pojedla en jogurt iz trgovine Hofer. Kupujete hrano tam?kakšna se vam zdi?

Na strani 12 je bila ena debata o Hoferjevih izdelkih ... Naša družina ne kupuje veliko tam, nekje 1x na dva meseca (to pa zato, ker je najbližji Hofer šele v Ljubljani, mi smo pa iz Selške doline od Škofje Loke naprej. :S
Sem pa prepričana, da bi več kupovali tam, če ne bi bila problem razdalja, ker smo povečini kar zadovoljni z njihovimi izdelki. Glede na ugodne cene je kakovost čisto v redu. Sama obožujem njihove čokolade - najboljša je tista velika z svetlo zelenim ovitkom, polnjena z lešniki ali mandlji. Po okusu skoraj prekosi Milko. Pa tud ene take "sladke" žemljice (kruhki) so mi ful dobri ... zmažem 3 v petih minutah.

[Jinadaze]

Crna, to mam prav na notranji strani lic.

[Katrin]

Jaz bi rekla, da gre za neke vrste afte... jaz včasih začutim mehurček z jezikom, ampak ga ne morem predret. Ker mi gre vseeno na jetra, samo malo z nohtom popraskam, pa gre. Je pa res, da nisem še videla krvi, samo slan okus čutim potem v ustih.

[Adriane]

Katrin, sem mislila napisat isto kot ti. Fantu se afte pojavijo po zaužitju določene jedi, kot alergična reakcija. Niso pa napolnjene s krvjo, tako da mogoče to, ni to.

[pinga]

afte se pojavijo tudi ob padcu odpornosti.

[Eli]

Afte

Afte imenujemo posamične, boleče, svetle mehurčke na ustni sluznici, ki se spremenijo v manjše ali večje razjede. Robovi teh razjed pa so živo rdeče obarvani.
Pogosto prizadenejo notranjo stran ustnic in lic, včasih pa se pojavijo tudi pod jezikom. Nemalokrat se afte napovedo vnaprej s pekočim občutenjem na sluznici. O njih ne vemo prav veliko. Ponavadi se prvič pojavijo v puberteti in, kot v večini obolenj, gre za družinsko nagnjenost do aft. Bolezen ni niti nevarna niti huda, je pa predvsem nadležna.
Zaradi njih nam hrana pogosto ne daje več običajnega zadovoljstva. V dotiku s kisom, limono, pekočimi začimbami in kruhovimi drobtinami se razjede močno razbolijo. Bolečino pa povečajo tudi vroče jedi. V glavnem minejo težave v 10 do 14 dneh brez zdravljenja. Ne moremo pa se jih nalezti.

Razlogi za nastanek so različni. Nekatere žene dobijo afte pred menstrualnim ciklusom, vzrok so lahko tudi okvarjeni zobje, draženje sluznice pri zobnih protezah, uporaba pretrdih zobnih ščetk, prebavne motnje Glede vzrokov obolenja strokovnjaki nimajo enotnega stališča. Nekateri menijo, da ne gre ne za bakterijsko in ne virusno okužbo, ampak neke vrste alergične reakcije na oreščke, citruse, paradižnik, barvila v živilih, gluten ali amalgam. Verjetno imajo bolj prav tisti, ki menijo, da gre za reakcijo ob stresih in zmanjšani imunski odpornosti organizma zaradi infekcijskih in kroničnih bolezni. To dokazuje tudi pogosto pojavljanje aft pri pacientih z oslabljenim imunskim sistemom.
Afte, strokovno jim rečemo ulcerozni stomatitis, lahko povzročijo tudi nekatera redka zdravila.

Kdaj se zaradi aft napotimo k zdravniku?

Nasvet zdravnika potrebujemo, če se posamezne afte zlijejo v večjo razjedo, se pojavljajo pogosto ali pa takrat, ko po 14 dneh ni izboljšanja.

Z zdravljenjem bolj ali manj uspešno ublažimo bolečine, skrajšamo trajanje obolenja, preprečimo ponovitev obolenja (recidiv). Lokalni anestetiki ublažijo bolečine predvsem v akutni fazi, ne skrajšajo pa časa celjenja. Enako velja za antiseptike. Uporabljamo jih za zmanjšanje števila klic v ustni sluznici. Pri močnejših vnetnih spremembah je primerna dodatna uporaba kortikosteroidnih pripravkov. Uporaba teh učinkovin pa je omejena na predpis zdravnika oz. zobozdravnika.

Kdor prisega na rastlinske pripravke, lahko izpira ustno votlino z izvlečki iz kamilice, žajblja, slezenovca, preslice, rmana, kolmeža. Na razjede pa lahko nanesemo neposredno alkoholne izvlečke iz ratanije, arnike, žajblja, mire in propolisa, kar sicer ob nanosu precej peče, nato pa za nekaj časa omrtvi bolečino, deluje pa tudi adstringentno (potegne rano skupaj) in antiseptično. Od eteričnega olja je najprimernejše olje čajevca.
Avtor: Edith Jošar, mag.farm.,spec.
Datum: september 2004

vir:http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1573

[Adriane]

OO, špelca! Hvala!
Fant jih dobi, če je orehovo potico oz. vse izdelke, kjer so orehi bolj na grobo mleti.
Zginejo pa kar same od seb. Po nekaj urah.

[Eli]

Ni zakaj se posebaj dovzetna za tovrstne aktivnosti, ko se bi mogla kaj učit

Drugače se pa meni ob kotičkih ust tudi delajo, lahko da od alergija, lahko pa tudi od pomankanja vitaminov, oboje možno, sam upam da od vitaminom...

[Braunkopf]

Jina, pomoje je to tudi deloma od stresa, pa mogoče kot posledica neješčnosti (odpornost pade, ne).

[Jinadaze]

Ma ne, jem itak dovolj zadnje čase. Matura pa dela svoje, ja. Samo še par dni.

[besweety_inside]

Kaj je boljše "naredit" za nanašanje na obraz: Poparek ali prevretek iz kamilic? Kje ostane več teh snovi iz kamilic? Bi si dajala malo na obraz potem to tekočino z vato. =)

to mene tud zanima, daj pomagajte najt odgovor aftice male

[Braunkopf]

Bi rekla da v poparku, ker pri vretju baje uničiš veliko vitaminov. Tko vsaj pravijo za kuhanje zelenjave .

[Matilda]

Aha, tako torej. Bomo videli. =)

@Že odkar pomnim, imam ful probleme z obnohtno kožico. Vedno je taka roza-rdeča, včasih me celo boli in peče na dotik (ampak redko), sicer je pa vedno neki poškodovana in povrhnjica štrli stran. Problem sem poskušala rešiti že s raznimi negovalnimi ojli in kremami za obnohtno kožico, pa skorajda ne pomaga. Mi je pa enkrat ena dečva rekla, da ratajo problemi s ok, če ješ premalo oreškov. Mal čudno se mi to zdi.

@Kakšne imate kaj izkušnje s pivskim kvasom? Katere je najboljši pa v kakšni obliki? Imam jih namreč namen kmalu kupit in tudi jemat (zaradi problematične kože) pa zdej nevem, kaj točno naj vzamem.

@Kaj pa živilo, kot je MARMELADA? Grem stavit, da se je tu eni ogibate kot hudič križa. No sj ko sem enkrat pogledala sestavo ene leve marmelade, me je skoraj kap, koliko je cukra. No zdej je poskušam čimmanj mazat na kruh oziroma kakorkoli vnašat v telo, ampak Hoferjevo brusnično marmelado si pa še vedno privoščim. Pa še 50 % sadja vsebuje, kar se mi zdi več kot vsebujejo običajne marmelade ... Aja, a obstaja kakšna bio marmelada, ki nima toliko cukra (razen tista ki se naredi doma)?

[rea]

Jaz sem kupila 2 dni nazaj eno bio v merkatorju tam ko imajo bolj zdrava živila, bom pogledala doma, kako se ji reče. SM vzela brusnično, dobra je za popizdit. Samo jaz je ne bom na kruh mazala ampak tko na žličko pojedla kdaj pa kdaj, ko mi sladkor pade, čeprou je bl kisla kot sladka, lol.

[Jinadaze]

Obstajajo marmelade z velikim deležem sadja in dodano fruktozo namesto cukra. Schneekoppe jih ima tudi, ampak so bolano presladke. Pa polno diabetičnih marmelad je, ampak je cukr nadomeščen z umetnimi sladili.

[Braunkopf]

Jst marmelad in meda ne jem, ker ne prenesem presladkih jedi.

[Matilda]

Ponavadi to jem (med, marmelada) le v kombinaciji z maslom namazano na kruhu. Tko mi je ful dobr to jest, da bi blo pa samo namazano na kruh, je pa ful presladko bljak.



P.S. : Ne-vem-kako-sem-lahko-spregledala-to-temo. Krasna-je.

[Eli]

Meni je pa ful dobra brusnična iz hoferja, najboljša stvar na njej je pa ta, da je tako kisla, da je noben druge ne more jest, in vse ostane zame Pa ful je tekoča, in noter ima veliko brusnica, tako, da si jo moraš z žlico nadevat na kruh.