3252 replies to this topic

[Blondi]

Tnx, babes!

Bom rabla vso podporo v teh težkih trenutkih,lol.

[Anouk]

to se je pa slišalo, kot da si ravno izvedela, da imaš raka or something saj ni tako hudo, brez panike

[Sinnaia]

Je pa pri nas res bolj ubogo, kar se tiče alternativne prehrane (vsaj restavracije)...

[Blondi]

JA!

Nekje se je pisalo o nekem vodiču, pomagalu pri nakupovanju? Ko sem doma čekirala sestavine sem ugotovla npr. da je nek ržen že narezan kupljen kruh vseboval jogurt in sirotko, margarina vsebuje pinjenec, itd. Zakaj božemili človek v kruh vtakne jogurt in v rastlinsko margarino pinjenec? Kje v Mb-ju se najbolj splača kupiti veganske produkte? Dostikrat nakupujem v tisti trgovini prek kazinoja pri rondoju, ampak majo kar zasoljene cene se mi zdi.

[Anouk]

TOLE misliš? taka precej drobna knjižica je, jaz jo imam doma, si lahko vzamem enkrat čas pa ti magar skeniram, če rabiš (ali pa posodim).

drugače imajo v dm-ih že kar fajn ponudbo, pa mercator, spar (v tušu je še najmanj, se mi zdi). od eko trgovin v Mb pa Ajda, Norma pa eno manjšo imam še v spominu (kjer imajo tudi neke prehranske dodatke in podobno, mislim, da imajo sonce v logotipu ).

še tole sem našla zdajle: Kje se dobi?

[Blondi]

To sem misla ja! Hvala, mislim da jo bom kar naročla, ali se še da v pekarni kupit ob veganski večerji?

Zanima me še ali načrtuješ prehrano posebej, da dobiš vse potrebne snovi? Jemlješ kake dodatke?

[Anouk]

mislim, da ne - jaz sem jo tudi naročila nekje.

nič posebej ne načrtujem, poskušam jest čim manj predelano in čim bolj pestro hrano, sicer pa po občutku od prehranskih dodatkov pa vitamine VEG1 od VeganSociety (B2, B6, B12, folna kislina, vitamin D, I, Se). Občasno od QuestExcellence Vegan super once a day.

[Princeska]

Pa tu najdeš marsikaj:

http://www.planetbio.si/

Vem pa, da je v MB tudi trgovina Vitacare. Imajo mnogo veganskih zadev!

Drugače pa ena od mamine kolegice znanka nosi na razna kosila in to svoje zadeve. In moja mami pravi, da se ji ženska smili in da to njo ful moti. Kaj te ma za motit, pusti človeka, da živi, halo? A naj se kar družbeno izolira? Fak

Blondi, kako so kej tvoji to sprejeli, fant?

[Anouk]

Saj nekateri nimajo težav z inovativnostjo v kuhinji (mama sošolke iz SŠ je mela takoj žnj idej v glavi za kosilo, ko sva enkrat pri njej seminarsko delali), drugim pa kar zablokira, ko jim poveš, česa pa ti ne ješ (sploh, če gre za bolj tradicionalno slovensko kuharijo) - saj potem, ko jim našteješ par stvari, se jim ponavadi odpre (zelenjavna juha, tenstan krompir, gobova omaka, popečene bučke in melancani, sojini/zelenjavni polpeti, raznorazne solate, polenta, zelenjavne priloge, rižote, ajdova kaša ...). Ponavadi mi doma gostimo precej srečanj, in si dam takrat duška v kuhinji (da vidijo, da so možnosti res raznovrstne, pa ponavadi še kaj manj običajnega dam zraven - npr. panirane in ocvrte TVP, kvinojo, pirino rižoto, sejtanovo mleto meso v omaki ...), in tudi, ko kam gremo, ne pozabijo name (konec koncev sem že dobra 3 leta veganka), tako da sabo ponavadi prinesem kakšno pecivo za vse (biskvitno pecivo, mafine, piškote) ali pa kakšno manj običajno suho sadje (brusnice, dateljne, makadamije).

Od začetka je fajn sabo kakšen prigrizek sabo prinest (sadje, orešče, sezamove palčke ali kaj podobnega, morda kakšno instant zadevo), v primeru, da bi pozabili nate

[Blondi]

Ja saj, možnosti je ogromno, ampak ker goveja juha, krompir (po možnosti še polit z maščobo od mesa) in meso v taki in onaki obliki - pri tem idej ne zmanjka, predstavlja vrhunec kulinaričnih užitkov je to kar problem.
Meni se dostikrat zgodi, ko grem na kosilo domov k fotru recimo, da prav apetita nimam, ker sumim da je obstajala možnost nedoslednosti, npr. da se je z isto kuhalnico zmešala omaka z mesom in omaka brez. Če kaj vprašam in pripomnim, pa fašem besedno drisko kak kompliciram pa kak sem haklik. Jah, mene pač moti. Tu ni nekega sprejemanja nikoli bilo, pač pa je to za njih nepotrebno afnanje in še kar čakajo kdaj me bo ta norost spustila


Princeska, mama me podpira, saj tudi sama je meso zelo redko. Fant je pametno pridodal naj delam s svojim zdravjem kar hočem,lol. Se pa celi čas bockama okrog tega. Jaz stojim za svojimi načeli in ko grem v trgovino ne kupujem mesa, klobas, ipd. za njega, pa tudi pripravljam mu ga ne. Če ga hoče, naj si ga sam kupi in naredi. Na začetku sem celo težila, da v mojem hladilniku mesa NE bo. Jaz sanjarim o istomislečem človeku, on o ženski ki mu bo ob nedeljah dunajskega spohala. Fak it.

[Princeska]

Meni so včeraj prov razlagali, kako so jedli možgane z jajcem pa pečeno kri pa take, jst sm skor bruhala, prisežem!

[Ancka Pomarancka]

pač ljudje jemo vse...tud jst sem že jedla možgane z jajcem, bikova jajca, pečeno kri, krvavice itd....
Pač vsakemu svoje....

Ne bom pa nikogar silila v to, da bi to jedel, ali ga skušala prepričat, da so živila živalskega izvora "dobra zanj". Vsak zase najbolj ve

[Kalypso]

Se podpišem pod zadnji Ančkin stavek.

Blondi, najti bosta morala nek kompromis., če bosta želela sobivat. Dečko bi se moral naučiti spoštovat tvoje odločitve, če se jih že ni. Prav tako pa tudi ti ne soli dečku pameti in ga ne skušaj spreobrniti. Meni kot mesojedki, najbolj gre na živce ko mi začne vegetarijanec solit pamet in mi metat pod nos to, da imam rada dunajski zrezek. Jah, jaz tud nikomur ne težim kaj je. To je pač odločitev posameznika in pika. Konkretnih razmer pri vama ne poznam, ampak po tvojem pisanju sodim, da sta oba trmi. Zavedajta se, da je v zvezi potrebno sprejemati kompromise in se prilagajati. Take ali drugačne. Če se že pri tem, da en partner v hladilniku ne bo trpel mesa, zatakne, jaz v tem ne vidim nič dobrega.

[Princeska]

Ja, Kalypso, sam a se ti zdi, da vegiji tako pametujejo? Jaz še nikoli nisem srečala vegija, ki bi mi pametoval pa težil, pa sama jem ribe itd. Se mi zdi, da je več izzivanja s strani 'mesojedcev'... vsa jaz ga občutim in tudi prijateljica, ki je dejansko vegi. Non stop neko dreganje, prepričevanje, kako je samo meso oh in sploh.
Sama itak jem ribe, med, mlečne izdelke (vedno bolj sicer sojine, riževe,..), meso (recimo 1x mesečno kak pršut). In itak nisem vegi, je pa res, da so se mi od mejhnega gabili kosi mesa, ki sem jih videla, ko smo šli v mesnico in niti enkrat v življenju nisem probala krvavic, jeterc, vampov, ocvirkov, da ne omenjam še kaj hujšega kot pečena kri. Nikoli nisem jedla pujsa, zajca, konja,... tudi purana sem nehala, ko sem ga kot otrok videla v živo.

Ampak to je bilo tko... zgleda v meni al kaj vem. Sem rastla s tem, kar je bilo obupno v moji blazno mesojedski družini. Šele zdej so to kokr tok sprejeli... ob nedeljskih kosilih dobim svoj obrok, čez teden, kadar oni jedo meso, prav tako. Tudi če si ne skuham sama. Njim ne pametujem. Nikomur ne pametujem, z izjemo prijateljic, ki gredo 3x tedensko v McDonalds, včasih malo 'potežim' pa sej so me že navajene

Fantu malo pametujem samo v zvezi z zdravim načinom življenja, ampak vedno samo tko BTW, da se seznani. Ne bom ga silila v nič, meso si bo sam pripravil, ker ga itak ne znam, mene bo pa pustil tako kot sem. Sem brala eno knjigo o prehodu na veganstvo in pravijo, da je čim bolje do neke mere zagovarjati svoje početje, a ne pametovati drugim (torej fantu, bližnjim), ne obsojati njihovega prehranjevanja, ker tako bodo najlažje sprejeli tvoje početje in živeli svoje, brez pritiska pa bo lažje morda s strani fanta prevzeti kako tvojo prehranjevalno navado (seveda z lastno inciativo, ne s tvojim prigovarjanjem). Midva se oba strinjava, da bova probala imeti čim več bio izdelkov in kuhati zdravo, zaenkrat mi je prioriteta zagovarjati naravno, predvsem jesti zdravo, uravnoteženo. Prevzeti čim več stvari iiz veganstva in presnojedstva v vsakdanje življenje, kar ne pomeni, da se bom zaenkrat odrekla ribam, jajcem po celi črti, skuti, sirom, ampak bom vključila v navado presni zajtrk, presno malico, čim več veganskih sladic, priboljškov, malic, kako vegansko jed, čim več nemlečnih izdelkov,... to je meni ne tak 'balance'. Sčasoma bomo pa videli, kako bom napredovala.

[Anouk]

zdajle sem skoraj doživela manjši živčni zlom, ker sem spesnila dolg odgovor in po nesreči zaprla zavihek.

Blondi, jaz v takem primeru juho spustim (zadnjič me je sestrična - pa je starejša od mene - vprašala, kaj je notri takega, da je ne jem, kar je povročilo en tak pogled, potem pa ji je mami odgovorila, da krava :/), za krompir pa prosim, če mi ga posebaj prepražijo (še babica to avtomatsko naredi (tudi pri ajdovih žgancih recimo), ko pridem na obisk, pa ne razume ravno moje odločitve in je precej konzervativna sicer.

Našim doma sem pa čez čas pojasnila, da je bila to premišljena odločitev, in da sem se dobro pozanimala o tem (začela sem si tudi sama kuhat/pripravljat hrano večinoma, v šolo sem si sabo prinesla malico ipd.).

Moj bivši je bil precej netoleranten do vegetarijanstva in je imel neke predstave o tem, kako ženska sodi v kuhinjo in what-not (poleg drugih stvari, v katerh se nisva strinjala) - jaz s človekom, ki ima trdna stališča o nečem, kar mi veliko pomeni, pa so čisto kontra od mojih (in če ne vidim možnosti, da bi se to kdaj spremenilo z njegove strani), ne bi mogla biti tako sproščena, se čutit dovolj povezana itd. Saj enim funkcionirajo take zveze, meni najverjetneje nebi.




Kalypso, sama ne sodim med "preechy" vegetarijance (niti jih ne poznam veliko, če sploh koga, ki bi kar sam od sebe neke monologe imel ob družinskih kosilih ali kaj podobnega, dostikrat pa na račun vegetarijancev slišim kakšno bodico ali neslano šalo - ponavadi jih modro preslišim, včasih pa pač odgovorim - odvisno od družbe, konteksta, pogostosti pojavljanja opazk).

Poskusi pa razumeti, da pri vegetarijanstvu ne gre le za vidik okusnosti nečesa ampak za etične argumente (poseg v svobodo/življenje drugega), zato težko rečeš (z vidika vegetarijanstva kot z vidika logike), da je to "tvoja stvar" in da spada v kategorijo "vsakemu svoje", četudi legalno imaš pravico do tega. Mučenje živali je podobna zadeva (sicer nelegalna - pustimo zdaj definicije in njihovo ustreznost/upravičenost) - nekomu očitno prinaša svojevrsten užitek, je pa etično sporno. Verjetno se tudi sama strinjaš, da je tako ravnanje napačno (in ga ne bi opravičevala, četudi bi bilo zakonsko dovoljeno, niti ne bi pristajala na kakšne kompromise v zvezi s tem).

Jaz "trme" oz. vztrajanja pri svojih stališčih v takem primeru ne vidim kot nekaj negativnega (ker je stališče podprto z racionalnimi, logičnimi argumenti), čeprav se strinjam, da so v razmerju potrebni kompromisi. Pri etičnih argumentih je stvar malce drugačna - pomisli, kako bi ti bilo, če bi npr. hodila z nekim Kitajcem, ki bi jedel mačke - bi mu brez pomislekov kaj takega pripravila za kosilo? (Ni mišljeno kot provokacija.)

[Kalypso]

Joj, saj sem vedla, da se bo ena izmed vas obregnila ob to, da vegiji ne pametujejo, mesojedci pa. Ja, sem že doživela, da me je vegetarijanka spraševala kako lahko jem če jo dobesedno povzamem "ogabno smrdečo poli klobaso" ob kateri njej postane slabo. Ravno pretekli vikend, ko je bilo govora o mojih prehranjevalnih navadah. Ne trdim zdaj, da so mesojedci kaj boljši, ko pride do takega pogovora. Verjamem, da znajo bit še hujši, sploh ker so mesojedci običajno v večini napram vegetarijancem. Dejstvo pač je, da je mesojedci vseeno prevladujejo in je vegetarijanstvo pač za večino povprečnega prebivalstva še vedno neka "čudna" alternativa. Sploh starejši ljudje, ki so odraščali v časih, ko je bilo meso na jedilniku le ob nedeljah in praznikih, ne razumejo zakaj se nekdo prostovoljno odloči, da se mu bo odpovedal. Še težje razumejo, če prihajajo iz kmečkega okolja. V glavnem, če govorim iz svojih izkušenj in opažanj reakcij vegetarijancev, ki jih poznam, se mi včasih dozdeva, da vegetarijanci te pripombe glede prehrane jemljete preveč osebno in kot napad nase, čeprav to ni. Recimo kakšne druge pripombe, ki imajo enako zašiljeno konico, ampak pač ne komentirajo njihovega prehranjevanja pa gredo kar mimo njih. Včasih morate razumet, da so te pripombe le začudenje nad hrano, ki je ljudje ne poznajo. Res pa je, da bi lahko bilo to začudenje včasih izraženo na bolj prefinjen način. Ja, tukaj potem pride do nerazumevanja vzgibov zakaj se nekdo sploh odloči ne jesti mesa in ja, tukaj je še dolga pot, da lahko razumemo en drugega.

Se pa strinjam s tem kar priporoča Princeskina knjiga. Saj, tako je pravzaprav potrebno ravnati pri vseh spremembah življenjskega sloga. Saj tudi če se preleviš iz couch potatota v aktivnega obiskovalca telovadnice oz. fitnesa, tudi ne boš težil svojim bližnjim, ki so ostali couch potatoti da te morajo obvezno posnemati, ali pač?

Anouk, s takšnim človekom se že a priori ne bi zapletla v zvezo, ker predvidevam, da njegove prehranjevalne navade ne bi bile edina kulturna razlika, ki bi me odbijala.

[Anouk]

Kalypso, se strinjam, da to ni bila ravno zrela opazka z njene strani (čeprav se ni nanašala na "ubogo žival" (moralni argument) ampak na njej očitno neljub vonj/okus (hedonistični argument), razen če se je napačno izrazila (glede na tvojo reakcijo, sklepam, da je temu tako).

Jaz pogosto (čeprav manj kot nekoč) slišim kakšne pripombe (pa ne govorim zdaj o "mmm, kok dober piščanec" in "a ne bi malo golaža?", čeprav so včasih mišljene kot provokacija), ampak o kakšnih komentarjih in šalah, ki imajo prav prizvok v smislu, da smo "mi" "čudaki", manjvredni, trapasti in podobno (pa če je to vede ali nevede, namerno ali nenamerno). Kakšni taki komentarji te prav na hitro prizemljijo in spravijo v šok/mini depresijo. Prej očitno nisem bila dovolj jasna - gre za stališče, ki vegetarijancem (tistim, ki to smo zaradi etičnih razlogov), veliko pomeni. Ti recimo lažje izbereš, da se s Kitajci, ki uživajo v tem, ko jejo mačke, ne vidijo nič spornega, pač ne boš ravno družila, če bi pa se morala preselit nekam, kjer je to čisto običajna praksa in bi se norčevali iz tebe, ker ti je to sporno, bi pa verjetno hitro opazila razliko med tovrstnimi pripombami in pripombami o športnem (ne)udejstvovanju ali priljubljeni barvi oblačil.

Point o začudenju nad hrano mi je razumljiv (malo manj mi je razumljiva neofobija ). Moram pa reči, da ljudje velikokrat ne komentirajo in ne dajejo pikrih pripomb iz razloga, ker bi radi poznali tvoje mnenje/razloge/.../, ampak se prav izživljajo nad tabo. Če si temu bolj pogosto izpostavljen, ni ravno prijetno ("bullies" niso ostali v vrtcu, žal).

[Ancka Pomarancka]

tudi jaz sem že doživela, da nam je vegetarijanka pametovala (bivali smo v hotelu), kako lahko za zajtrk jemo hrenovke...da nam bo vsem potem po tem iz ust smrdelo

[Braunkopf]

Joj kake mate. Pač eni ljudje pametujejo in to ne glede na to kaj jejo.

[Kinky]

Ja, doživiš vse, oboji radi kdaj pa kdaj pametujejo. Največkrat rečejo, da zagotovo nisi zdrav, če ne ješ mesa, meni rečejo (prej ko sem ga jedla malo) - da sem zato tako suha. Pač . . . ljudje imajo neka prepričanja, je pa res 'mesojedstvo' del kulture, in predvsem ljudje ne vedo/razumejo, da lahko tudi tisti, ki pač ne je mesa, zdravo in raznoliko, in dobro je!

Zanimivo pa, da ljudje 'težijo', če ne ješ mesa, nihče pa nikomur v družbi ne teži, če nekdo kadi, ali če nekdo preveč mesa poje (poznam primere, ki jedo meso 3 krat - dobesedno) na dan. Češ - ni zdravo.

Vsakomu svoje, jaz pravim. (drugače meni ne teži nihče od bližnjih, mama ima zame v skrinji posebej zelenjavne zrezke, ampak jaz rečem, da ni potrebno zame posebej kuhat, pač bom krompir, pa solato, in ne bom kotleta; lačna nisem; fant niti malo ne teži, ker razume, sem pa tudi jaz šla od skoraj nič mesa na pač nič).