Tek mi je grozen, kolesarim pa tudi najraje po ravnem oz mogoce blag vzpon.
Pri ideji za v hrib (sploh kolo) se spremenim v sineta 😂 oz kot je Kalypso napisala - postanem hudobna oz najslabsa verzija sebe
Meni je vožnja s kolesom v hrib terapija, če sem sama. Postanem pa hudobna, če kolesarim skupaj z L., ker ne morem it svojega tempa. Gledat zraven deda, kako mu je dolgčas in ni niti malo zašvican, medtem ko ti zraven umiraš na obroke ti slej ali prej na psiho udari in potem to definitivno ni terapevtsko
