Posted 12 June 2008 - 04:26 PM
Liz Jensen - Deveto življenje Louisa Draxa
“Ni ti treba ostati,” reče Gustave. Reče papa. “Lahko se zbudiš in živiš. Če hočeš. A hočeš?”
“Ne. Mogoče. Ne vem.”
Dolgo ne reče nič. Ne vidim ga več, sem vam to že povedal? Odkar sva šla skupaj v jamo in mi je pokazal moje ime in ime Catherine, napisana s krvjo na steno, in si odvil povoje, da sem zadnjič videl njegov obraz, ga ne vidim več. Zdaj je samo glas v moji glavi, kot v sanjah.
“Odvisno, koliko si radoveden, kaj se zgodi potem,” reče. “Mogoče bodo dobre stvari. Veš, takrat ko sem bil tri dni v jami, nisem bil več radoveden, hotel sem samo, da se konča. Zate je drugače.”
“Mogoče bo tudi preostanek življenja beden.”
“Mogoče,” reče papa. “Mogoče pa ne. Ampak lahko se vrneš, če hočeš, to moraš vedeti.”
“Kaj pa ti?”
“Jaz moram ostati tukaj.”
“Si torej mrtev?”
“Mislil sem, da veš. Ti, ki toliko veš ... Vse neverjetne stvari o živalih in strupih in kako znaš brat navodila, ko sestavljaš letala ... Mislil sem, da veš, Lou-Lou. V jami sem umrl. Pomisli na svet, mladi gospodič. Pomisli, kako mogoče ni beden. Ampak zdaj se morava posloviti. Čas je.“
In obrnem glavo proti oknu. Zunaj postaja svetlo in slišijo se ptice. Galebi. Vem, da mi ne laže, ker je edini, ki mi ni nikoli lagal. In še nekaj vem. Vem, da lahko nekega dne, če bom hotel, to naredim. Lahko naredim korak naprej.
In potem še enega.
Obožujem malo posebne zgodbe, ki so morda na prvi pogled preproste, a kljub temu v sebi skrivajo neko čisto posebno globino, nepričakovane preobrate in tisto privlačno misterioznost, ki poskrbi, da knjige nikakor ne moreš odložit, dokler je ne prebereš do konca. Zgodba govori o 9-letnem dečku Louisu, za katerega se zdi, da je rojen pod nesrečno zvezdo, saj se mu neprestano dogajajo čudne nesreče. Vseskozi spremljamo zanimiv in čudaški odnos med mamo in Louisom, a vendar je vse zavito v meglo, dokler deček na družinskem pikniku ne zgrmi v prepad. Šele ko pristane v globoki komi, začnejo na dan pronicati temne skrivnosti in ozadja Louisovih nesreč, odnos med možem in ženo, pa tudi šokantno družinsko odkritje in smrtonosna igra, katere pravila poznata le dva.
Zgodba nima samo enega pripovedovalca, ozadje in potek dogodkov nam izmenično razodevata kar dva, nezavestni Louis in njegov zdravnik, doktor Pascal. Po knjigi bo posnet tudi film, režiser Anthony Minghella pa je knjigo opisal kot izjemno srhljiv in vznemirljiv roman, ki je poln presenetljivih obratov in črnega humorja.
Ljubezen ni odraz enega samega dogodka, enega samega pogleda ali dotika. Ljubezen se v človeka prikrade počasi in potiho ... in potem se enkrat enostavno zaveš, da imaš nekoga neskončno rad. Zaradi množice vseh njegovih dejanj, pogledov, besed, dotikov, čutenj ... ki ga delajo takšnega, kot je. Mogoče se tega zaveš medtem, ko misliš nanj in ga neskončno pogrešaš, ali pa ko ga pogledaš v oči in v njih najdeš vse, kar obožuješ.