167 replies to this topic

[bluberry]

Ah brez trudi ne bi bila že dolgo skupaj-love is sometimes hard, yeah.

[Špela]

eh, ziheraši, ziheraši.

[Fluffy The Stud Eater]

.
Tole meni ni najbolj jasno. Tole poudarjanje truda. Jaz ne vem no, če se bi mogla ful trudit, to meni ne bi blo všeč. Tale beseda mi ne paše ravno najbolj v ljubavne vode. Pa saj vem, da ni samo sladkiš vse skupaj (imam tudi jaz za seboj zvezo, dolgo okoli 4 leta - da mi ne bo kdo očital, da ne vem, kaj govorim, ker sem v zvezi, ki traja komaj pol leta in še zaj ližem med - tole mi je tudi mimo pihnjeno, ker, ako je stvar ta prava, se med producira in producira ;p ), ampak vseeno. Ko bi se predvsem v neki zvezi morala trudit, bi premislila, če je to to, kar mi paše. Morda kdo ve, kaj mislim. :=)



.

[Špela]

da, jenna, meni je popolnoma jasno. saj zato zgornji post o ziheraštvu. velecenjeni trud meni zelo smrdi na postavljanje spomenika samemu sebi s trpljenjem. bljaaaaaaaaaaaak!

[Fluffy The Stud Eater]

[quote=Špela]postavljanje spomenika samemu sebi s trpljenjem.
Ja pa saj boljše ne bi mogla tega povedat, no.

[_M_]

Jenna, dobro si to povedala...
To je tudi moje mišljenje - veza, kjer bi se ZAVESTNO morala truditi za to, da mi bo lepo, ne vem,če je prava veza za life...
jst pač gojim neko - morda malo nerealno - predstavo, da je idealni partner in z njim razmerje zame tako, kjer nama bo lepo in se bova super razumela ne da bi se bilo za to treba zavestno truditi in se nečemu odrekati oz. prilagajati drugemu partnerju.
In mislim, da s tem, s katerim sem sedaj, sva na dobri poti do tega, ker sva si tako zelo podobna in enakomisleča, da stvari tečejo kar same od sebe, brez nekih dogovarjanj, truda, prilagajanja...
Ok, res sva skupaj šele eno leto, ampak v prejšnji vezi sem imela po 9 letih vrh glave stalnega prilagajanja, delanja kompromisov ipd...

[Fluffy The Stud Eater]

.
No, me veseli, da nisem edina, ki mislim na ta način. Jaz že ne bi hotela imeti takšnega partnerja, ki bi svoja dejanja do mene pretežno opisoval z besedo trud. Predvsem zaradi sebe (ker sem mnenja, da si zaslužim precej več), pa tudi na koncu koncev zaradi njega.



.

[nihrida]

Prou nč me ne mikajo drugi. Ok, razen Johnny-a Deppa. Mogoče tko vizualno mi je kdo všeč, ampak da bi pa mela kaj z njim ---> ne hvala!

[pinga]

podpišem tole

[Princeska]

Odgovor na vprašanje- vas privlačijo drugi??

Da, trenutno zelo zelo zelo 8) Koook je luštkanih, oooh Če pa sm v zvezi pa pozabm na druge tipe, kr mi itak ponavad tip da vse kar rabm (če pa ne, potem pa itak nisva dolg skp ).

[Fluffy The Stud Eater]

.
Se ne morem strinjat s tem (od izabele post). Eno so izzivi, drugo pa trud. Najina zveza je polna izzivov, pa mislim, da se ne en in ne drug prav posebej ne rabiva potrudit, da se prilagodiva drug drugemu v določenih situacijah. Prava ljubezen je tista, kjer nimaš dejanj, katera prilagajaš v določenih situacijah parterju, za trud in garanje. Seveda so prepirčki, prilagajanja, določena ljubosumna stanja - ampak to so vse zgolj nevihte, ki minejo. Jaz v glavnem takoj, ko bi občutla, da garam v zvezi, zato, da se dobro počutim, bi tekla stran. In tisti, kateri se mora blazno trudit v zvezi ni za moje pojme tako zrel oz. nad drugimi glede ljubavi, da bo solil pamet... ampak se mora zamislit sam nad sabo. V glavnem, še enkrat: če bi se moj partner moral pretežno trudit z mano... pa se trudit, da mi bi zaupal... s takšnim si jaz nimam kaj za začet. In seveda tudi obratno.
Aja, pa golaža, ki mi bi ga skuhal, če mi ne bi bil dober, ga že ne bi jedla, ampak bi mu to povedala, da mi ni - ne bi ga jedla zato, ker ga je pač on skuhal... ja pol bi tudi mogla ga pojest, če bi mel okus po dreku, samo zato, ker se je siromaček pač potrudil?! :=) Saj nismo stari 10 let. :=) Jaz povem iskreno. Saj se je že tudi to dogajalo. Ko mi je jajca za zajtrk prismodil in jih prinesel. Sem rekla, da izjemno cenim tole ganljivo gesto, ampak jajca so pa neužitna. K sreči je toliko skuliran, da je štekal in sva se pošteno iz tega smejala in vem, da ni nič zameril ali karkoli. Ker se tudi obratne stvari dogajajo.



.

[DiLeMa]

Jaz pa mislim, da sta vidve - Izabela in Jenna na istem bregu, samo obe malo bedarije kvasita oziroma se ne znata izrazit - sorry, ampak res. Beseda TRUD je tle neumna, kvečjemu bi js rekla, da gre tle za neko nujno potrebno in tudi ŽELJENO prilagajanje, ko dejansko kdaj pač popustiš ali se prilagodiš v dobro zveze, pa to ne delaš z neko muko in trudom, ampak pride samo od sebe. Normalno, da nihče ne bo v zvezi, kjer bo neprestano potreben totalni trud in napor, že za najmanjše stvari on the daily bases. In kot je omenila Izabela ... tudi jaz sem bitchy, ko imam PMS in se pizdim za brezveze, pa fant pač mal stisne zobe in me posluša razumet ... je to trud? Kaj pa vem, pomoje gre pač za neko prilagoditev, ki mu tudi verjetno ne predstavlja nekega jakega napora, ker me ima rad. Zadnjič sva imela po skoraj petih mesecih prvi veliki prepir, v bistvu je bilo precej hudo in sva potem vseeno zrihtala ... je šlo nekaj živcev po gobe in ene par neprespanih noči, ampak zaboga, v kateri zvezi je VSE lepo? Tle mora bit samo neko pravo razmerje, da je zveza v glavnini kvalitetna in štima, črni dnevi pa vedno pridejo ... mi je ravno zadnjič ena od forumašic rekla, da njen fant pravi naslednje - če se dva v zvezi sploh nič ne pričkata, potem verjetno sploh ne komunicirata - s tem bi se težko še bolj strinjala.

In presneto ... da bi moj kuhal golaž 4 ure, bi ga tudi jaz cel taler zmazala, pa čeprav bi bil neužiten.

[bluberry]

Pač jaz si nobene ljubezni ne predstavljam brez truda-malega ali velikega,kolikor pač kdo hoče dat sebe ali pa noče dat v zvezo. seveda ni vse vedno super ampak glih o tem govorim-sej prvi pogoj je da se ujameš z partnerjem, drugo je pa pač včasi slabše včasih boljše in včasih se hitro zalomi pa če verjameš ali ne-enim prej enim kasneje. Ne predstavljam si kako brez truda-npr preživiš celotno življenje z enim človekom-oja pa še kako se moraš prilagajati, če ne zdaj pa kaseje-pa tudi super je da vidiš tudi slabe lastnosti v prepirih.Ljudje se tudi spreminjajo rastejo in tudi včasih pride do kakšnega velikega prepira ko si z nekom že zelo dolgo-slej ali prej pride razen če živiš v nebesih.

In eto dilema je pojasnila kaj ta trud dejansko pomeni-če nekaj moraš delat cel čas pa se ful zavzemat bo odpovedalo isto kot če se nič ne trudiš. No trudiš-pač prevzemaš odgovornost da ti ni vseeno in podobno to sem misla.

[bluberry]

to praviš sedaj -štiri leta je malo premalo vseeno čeprav glede na starost dosti časa ampak malo pomisli-čisto nič ne pride samo od sebe,če je sedaj šlo pa v prihodnosti ne bo. to lahko vzameš kot bullshit .
Aja vmesnega in močnega faktorja? -samo trud..mmm nevem če kateraq zveza sploh lahko traja v takšnih pogojih.

[Fluffy The Stud Eater]

.
Ne vem, če se bomo tukaj zedinili (jaz edino vem, da imam še skos rajši sebe kot bi pa imela katerega koli tipa in zato se ne bi obsodila na večni trud in smiljenje sami sebi... in kot že prej povedano - jaz na določene stvari gledam drugače, kot pa na trud, za razliko od nekaterih tule... smo pač različni, drugače dojemamo reči... in če bi se en tip moral trudit zame, ker me npr. ima takooo rad, bi to zame bila prej žalitev kot pa kompliment), zato nehajmo biti OT in rajši naj katera pove, kdo jo vse privlači. :=)



.

[bluberry]

nevem če se sploh prav dojemamo, no saj vseeno, trud ni vsaj zame povezan s tem da mam jaz sama sebe rada ali pa celo žalitev če se nekdo prilagodi malo-nevem če je kdo tak zelo podoben -če sta si dva partnerja lahko tako podobna da se nikoli v življenju ne trudita zglihat probleme ko nastanejo-pa če je to pogovor ali pa skok z padalom-vseeno, pač vsak na svoj način. Vse ostalo je malo egoistično če ne daš nič na to kar partner misli in čuti in če ti ne čutiš isto ga boš kar pustil..no vsak zase ve kaj hoče pa naj dela kar mu paše.