193 replies to this topic

[Matilda]

The best!

[metal*girl]

omg jokam se !!!!!!!!!!!!!!!!!

[Coco*]

A ne pišemo tu SVOJIH zgodbic?

[DiLeMa]

A ne pišemo tu SVOJIH zgodbic?

Moja je avtorska - all mine.

[laLa°]

upsy..se opravičujem sam men je bla tota full lepa...pa sm jo že nekaj časa mela na računalniku shranjeno..zdaj pa sem pač odkrila to temo..pa sem prilepla

[Matilda]

Se opravičujem, nikjer nisem našla teme o pesmicah, nove teme tud nism hotla odpirat, da se ne bi kdo name spravil, pa sem tole kar sem fliknila

Torej, pri slovenščini smo za doma dobili nalogo, da prešernovo Gazelo 3 spremenimo v sleng v rapovskem slogu.

Prešeren, Gazele, 3

Žalostna komú neznana je resnica, da jo ljubim,
v pesmih mojih vedna, sáma govorica, da jo ljubim.
Ve že noč, ki bridko sliši zdihováti me brez spanja,
ve že svetla zarja, dneva porodnica, da jo ljubim.
Ve že jutro, ve že poldne, ve že mračni hlad večera
tiho tožbo moj'ga bled'ga, vel'ga lica, da jo ljubim.
Prebivalš'ča moj'ga stenam, mirni je samoti znano,
tudi nepokoju mesta ni novica, da jo ljubim.
Ve že roža, ki pri poti, koder draga hodi, rase,
ve že, ki nad potjo leta ptica, da jo ljubim.
Ve že mokri prag nje hiše, vsaki kamen blizu njega,
ino ve, ki mimo vodi me stezica, da jo ljubim.
Ve že vsaka stvar, kar vedet' in kar slišati od mene,
in verjeti noče draga mi devica, da jo ljubim.

In to je torej moja stvaritev

Žalostn, sam res je to, in usi to vedo, da jo ljubm.
Moje pesmi sam še o tem govorijo, da jo ljubm.
Nč ne spim, ponoč sam govorim, zato tud noč ve,
tud zarja ve, k dan se z njo začne, da jo ljubm.
Kt povedal smo že:
Jutr, poldne, večern mraz pa to, nevem, kdo jim je povedu, sam vedo,
pač jamram, blede moje in uvele face skrit se ne da.
Pa zakva bi me brigal, povej mi zakva! Jst jo ljubm.
Stenam mojga stanvanja je slabo, že vedo,
tud samota mirna ve, še folk, k bluzi mim mene, vsem je znan, jst jo ljubm.
Ja rožca luba, ja ti tud veš, k tle ob poti raseš
pa lahk vsak dan njo videš, pa mi nč ne puveš!
Pa nad potjo ena pernata gmota frči, nekam mi smrdi, a ona tut ve?
Ve, da jo ljubm.


Ni še do konca narejena spljoh, to naj bi se pa repalo drugače.

[Sissy]

MateYa, ful dobr!!! Carsko.

[DiLeMa]

Fuuul hudo. Sploh tale stavek: Pa nad potjo ena pernata gmota frči, nekam mi smrdi, a ona tut ve?

[piko*biko]

js sm jo zdele odrepala (sicer na eno melodijo), ampak tok fajn pride, da bi se najraj kr posnela

[monni]

o tia ful dobr.

[Matilda]

No ja, pri uri smo mogl to potem brat in ni bila moja stvaritev nič posebnega v primerjavi z nekaterimi.

[metal*girl]

ma krneki u 3pm! del iz mojga dnevnika...

Božič? Pa kaj še! Srečna vsaj enkrat v letu? Nikol! Ka delam narobe, da me noben ne mara? Da me ne sprejmejo take kt sm. Sploh družina… ko vedno misliš, da se morš zgledvat po najbližjih. Pol pa zveš, da ti obrnejo hrbet takrat, ko jih najbol potrebujš…da jim nikol u lajfu nisi pomenu niti tolk, da vsaj zadržijo tiste nesede k jih nočeš slišat v seb če jim greš na kurac…. Ampak ne! Morjo te spravt na tla, pa če si tut že tko nezadovoln z usem… takrat, ko misliš, da te majo radi…pa se zgodi ravno obratn!
Pa sej sm js tut človk! Sej sm js glih tolk krvava pod kožo k oni! Je zarat tega k sm se rodila mal na videz drugačna? K sm se rodila najmlajša? Če se še tolk trudim ustrezat usakmu, če sm še tolk prijazna do njih, me obravnavajo ko da sm zaostala…ravnajo zmano kt s psom. Pa ko bi dala use, sam da bi se kdaj skup nasmejal, da bi vedl kolk mi pomenjo, da jih mam rada…
Čist use gre narobe! In ne sam s familijo! Tut u lubezni zgleda da še doug ne bom mela sreče! Vedno ko spoznaš tisto pravo osebo, ko ti pomen use, ko misliš da je to, to, ko misliš sam na njega, vse drugo se ti pa zdi nepomembno. In na konc si na istem k si biu na začetku… vedno isto vprašanje in na koncu vedno isti odgovor….ampak se vse ponavla…k se mi čedalje bol zdi da ni vredn…k se usak dan borimo preživet…al lahko sploh rečem dan? A ni življenje celo samo to? En dan? Al karkol že…sej časa se ne da ustavt! Kar je blo je blo in kar bo, bo. Ne mormo spreminjat, pa če si učas še tko želimo…preprosto ne gre…eh bol ko razmišlam, bol ne vem za kaj se gre…v čem je smisel.
Ko misliš, da je celo življenje u tvojih rokah…ko se ti zdi, da maš use pod kontrolo…da je use kristalno jasno…pa ti usoda zaserje vse za kar si meu kdaj kej upanja…ko si si želel, da bi blo vse okej.

[metal*girl]

Bil si tam, bil si stran. Vsak pogled tvoj v meni pustil je bolecino, bolecino ki mi se danes trga srce ko spomnim se nate! Potreben je bil le trenutek da sem te vzljubila zdaj bom potrebovala celo zivljenje da te bom pozabila! Pocasi izginja to, kar mi do tebe je bilo. Zdaj si le se zrak ki ga diham, da lahko zivim. Pravis da me ne rabis, pa me klices. Ko si rekel, nekoc boma skupaj sem verjela! Naredila bi vse da bi te dobila, da bi s tabo prezivela celo zivljenje, zivljenje ki mi je podarjeno bilo da ljubim le tebe! Nikoli nisem in nikoli nebom nobenega tako ljubila kot tebe, ki ti do mene ni nic. Vsako noc zaspim z solzami v oceh in se prav tako zbudim z mislijo in upanjem na to, da nekoc bi skupaj bila, dala bi ti vse, naredila bi vse, ljubila bi te!


Hočem pozabiti to žalost odkloniti, ker življenje ni več to kaj je bilo. Toda spomini me vlečejo nazaj, na tisti dan kjer si me objemal in obljubil da bova vedno skupaj. Boli me, ker vem da zdaj poljubljaš drugo, da si z drugo, jaz pa sama v tisini, odločam se med življenjem in smrtjo. Je se sploh vredno živet tako življenje? Polno bolečin in starih ran-Ne! Raje umrem v tišini in z bolečino kot pa v joku in z mislijo na tebe!

[metal*girl]

my love story

Zacelo se je, ko ga je prvic zagledala v *xxx*. Sedela je za nasprotno mizo in pila kavo. Frendici je razlagala, kako brezvezen lajf ima, da nikoli pri nicemer no bo uspela, nikoli ne bo nicesar dosegla, rada bi se ubila, ni vec smisla zanjo. Saj…kdo jo bo pa maral tako…si je mislila. Kdo bo imel rad žensko, ce še sama sebe ne more razumeti. Ce si sama vsak dan znova in znova laže in se pretvarja, da ima popolno življenje, ampak sama v sebi ve, da ga ne bo nikoli imela, ker na svet gleda vse iz slabe strani. Negativno. Potem pa se kar naenkrat zaveda, da ji namenja tiste poglede, ki ji pravijo, da bi jo rad spoznal. Nasmeje se mu nazaj in gre do njega, in ga prosi za vžigalnik. Takrat je pomislila »Kdaj ga bom spet vidla? Vsako sekundo, vsak trenutk si želim preživet z njim! Mogoce je to tisto za kar sem vedno upala, da se mi bo zgodilo… ja ljubezen na prvi pogled… moram izkoristiti to priložnost in ga spoznati!« Zbudi se… Pogleda na uro in se zaveda, da je bus že zdavnaj odpeljal… Saj, ko ga pa mora gledati. A kako ga ne bi? Ce je pa tako lep…vse kar je bilo nekoc v sanjah, je takrat spoznala, da se iz njih razvija realnost… Zato je šla še enkrat do njega, in ga vprašala, ce ve kdaj odpelje vlak v njeno smer. Rekel je: » Ne vem, lahko pa grem s tabo pogledat na postajo!« Kako srckan obraz! Te oci… Spet je zacela sanjati, on jo pa vpraša iz kod je.*xxx*,ubistvu hodm z busom ampk sm ga zamudla, nasledn je pa ob šestih.« »Jo! Kriza ne! Grem štopat s tabo?« »Ah ne, bom že koga poklicala!« Kako je prijazen! Pa komaj 10 minut se poznava! »Aja, *xxx* drgac!« »cau! Js sm pa *xxx*!« Nato se je nasmejal in ji rekel, da mora iti, in ce ga pospremi na postajo. In je šla… »Na, ta fajer pa kr obdrž d me nboš pozabla! Aja! Maš msn?« »ja itak…zapiš si« »no, boš dans kej gor?« »ja bom…ti?« »mhm… toooo! pol se dans tipkava…komi cakam!« ni mogla verjeti njegovim besedam! Je to res kar je mislila? Da cuti,kar cuti ona? No in tako sta se zmenila naslednje jutro na kavi v *xxx* kjer sta se spoznala. Toliko sta si imela za povedat, bilo je kot da se poznata že celo življenje, le videla se nista že celo vecnost. Mogla je it v šolo, in mu dala prvi kiss na licka. Nasmejal se je. »se vidma popoldne tuki?« »ja itak! Cau!« torej jo hoce videt! Všec mu je! Cutila je, da je najsrecnejša oseba na svetu. Kar je bilo vcasih crno, je tisti trenutek postalo belo. Temno je postalo svetlo. Vse je postalo lepše. Nic vec razmišljanja o samomoru, o tistih stvareh, ki jih nikoli ni mogla izreci… Samo dejanja… Bilo ji je vseeno. Cez 2 dni je bila že njegova mala. Tista, ki ga bo vecno ljubila do konca življenja! Tako super ji je bilo z njim. Kot mala puncka v rokah angela, ki jo bo vedno varoval. Ko je bila z njim, ni nikoli razmišljala prevec. Preprosto, zdelo se ji je škoda casa za druge stvari. V tistih trenutkih je bila samo njegova! Ves svet je bil samo njun. Nikoli ni še nikogar ljubila tako mocno, kot je njega. In ga ljubi še zdaj...In ga bo za vedno…On ji je vse…Ne more živeti brez njega… Prišel je tist grozen dan. V njegovih oceh je videla, da je nekaj narobe. Nato ji rece, da ji mora nekaj povedat… »ne morem bit vec s tabo! Preprosto ne zdržim v resni zvezi! Konec je… rad te mam. Ne sprašuj, ker nis nardila nc narobe! Nisi ti! Js sm kriv! Prevec mi pomenjo kolegi. Zto bi pa ful rad, d ostaneva frenda.« Samo strmela je vanj, dokler se ji ni stemnilo pred ocmi. Zacela je jokat. In iz sebe ni mogla spravit niti besede. »ne joki mi no! Nism vredn! Itak bo še velik tipou k si jih bol zaslužiš.« Ni res! Vreden si! Zakaj? Mene ne brigajo drugi! Mene zanimaš sam ti… in ti si edini, k ga bom sploh kdaj lahko ljubila na tist nacin, k se ti zdi use popolno! Ampak ni! Zakaj? Zakaj se sprašujem zdej! Ko sm se koncno zaljubila v nekoga, k mi najvec pomen! Rada bi mu povedala to. Rada bi mu povedala kaj cuti ampak ne more. Prevec se boji, da jo bo spet prizadel… Ne more! Kaj je nardila narobe? Kaj? Je tko z vsako, k jo pusti samo? Ne more dojet, kak je lahko tak! Imela ga je za najpopolnejšega… Zakaj je ne more preprosto met rad?mogoce je nardila napako, k jo bo vedno obžalovala. Ampak naj pove! Kaj je razlog? Zakaj ji je to naredu? Objokana je stekla na postajo… v tistem trenutku je hotela pod vlak. Da ne bi nikoli vec cutila te bolecine… Pa ni! Ker se je bala… nekako v sebi je še vedno upala, da bo spet njegova mala! Da bo njen…Mogoce…kdaj… Da jo bo ljubil, kot ga ljubi ona. Kot nekoc, ko je bilo vse popolno! A zdaj je koncano… Poskuša se sprijazniti z dejstvom, da objema drugo… A ne ve kako boli, ko ga gleda, in vidi, da bo njej nekoc storil tocno to, kar je njej… Bolelo jo bo, kot njo zdaj in jo vedno bo… Nekako poskuša o prekriti s tistim… Ne more povedat… A na roki bo vedno ostalo njegovo ime *xxx*! To je dokaz, da ga ljubi. A kaj, ko on tega ne ve; ne razume, ker mu je vseeno zanjo… In mu je verjetno tudi za to bejbi, k jo ma zdej… mogoce samo zato, da lahko rece, da jo ima… ampak zdaj ni važno… lahko ga gleda, ko se dela, kot da se nic ni zgodilo… mislila je, da lahko bolecino pusti za sabo. Ampak ve, da ne more vecno bežati pred njim. Ce ga še tako preklinja, je custvo premocno, da bi ga nehala ljubiti… Cas je zanjo, da razume to, kar ji je naredil… Da pusti to za sabo… Da poti nazaj vec ne bo… Ampak še vedno sanja in upa, da bo nekoc spet njegova mala… Vsi ti spomini… Bejbi! Veš da te ljubim! Dokler bo konec sveta…

[Sissy]

Metal girl dobra si!!

[Simy]

Ko sem bila mlajša, sem pisala take čist otroške pesmice. Naprimer tle je ena od njih.

SONCE


Ko sonce se zbudi,
se sonce prismeji,
iz postelj nas budi
posveti nam, da nam ni treba prižgati luči.

Podnevi nam vroče je,
saj sonce segreva se,
zažari zelo
sveti se lepo.

Zvečer za hrib se skrije,
da si malo odpočije,
da naslednji bo dan,
s soncem obsijan.

Ena bolj butastih. Nastala v enem tretjem razredu.

[Sissy]

Ful maš smisel za rime!!!

[Simy]

Za nalogo. O jeseni. tam nek četrti razred.

JESEN

Jesen je prišla,
zraven Jesenka navihana.
Je palčke sabo pripeljala
in se na vso moč smejala.

Palčki listje so spremenili,
jih v jesenske barve ovili,
v rumeno,oranžno,rdečo in rjavo,
kot da je to priprava na zabavo.

Jesenka obiskala je živali,
ki živijo v naravi,
ptice selivke je poslala v tople kraje,
da so odletele frfotaje.

Jurčke je zbudila,
jih na plan povabila,
saj prišel je čas,
da pričnejo gobe rast.

Medveda je pokrila,
ga v listje zavila,
uspavanko mu zapela,
ker je bila vesela.

Lisico je spomnila,
da bi se za zimo skrila,
mraza se boji,
kakor tudi ti.

Srno in zajca je pod smreke poslala,
da bi se malo naspala,
seveda celo zimo ne,
samo,da se spočijeta preden sneg zapade.

Naj se zarijeta v blato, žabi in kači je ukazala,
da bosta zaspali in ju še nekaj vprašala.
Ne bosta še otrpnili,
ko sta v blato se zarili?

Tudi druge živali,
po malem že skrbi,
kje potika se Zimenka
in z njo Mrazki vsi.

Tudi mi se veselimo,
Zimenke in Mrazkov,
starega strica Snega,
saj zima je res mega.

[Sissy]

Hahahahahahaha, Simy krasna si. Sm si pesmce shranla, pa če t je prov, al pa tud ča ti ni. Kva neki brezvete govoriš, kva zanič pesmi pišeš. Glede na to, kdaj si jih napisala so fenomenalne! Jz pišem sam take pesmi, k so čist brez rim, ampak ful čustvene, pač nismo vsi za rime. Ti si pa tle FENOMENALNA!!! Dej, še kako spesni zdajle, pa jo objav, loh tud uno, k si si jo dans zmislna!

[Matilda]

Hahahahahahaha, Simy krasna si.

Zakaj se pa smeješ ?