Roadtrip po Jadranu:
1. dan:Štartale ob 13h, v Rijeki falile izvoz za magistralo, ker na avtocesti potekajo neka vzdrževalna dela in smo po avtocesti zalutale ful iz smeri. Smo se potem vozile čez neka sela, kar nam je bilo sicer všeč, a nam je požrlo ogromno časa. Prvi dan smo tako prispele do Senja in tam tudi ostale. Utaborile smo se na nekem parkirišču nad plažo, in v avtu prespale - spanje v avtu je itak postalo stalnica. Ogledale sm,o si mesto, ki je malo, a ful lepo. Turistov je bilo le za vzorec, nekak vsi pikirajo v neka bolj razvpita mesta, čeprav jim bi Senj lahko dobro konkuriral (pa še cene so nižje, plaže niso nabasane, voda je pa najčistejša, kar sem jo vidla na poti, nekih hostlov/hotelov ni, na voljo so le apartmaji).
2. dan:Pikirale proti Zadru, ki je bil prvotno mišljen kot "the destination" odprave. Pred Zadrom smo rinile še na Nin, ki je v vodiču ful hvaljen zaradi nekih peščenih sipin in čudovitih plaž. Meni sicer ne palijo neke kalifornijske variante, s polno mivke in peska, imam ful raje kamnite plaže, kjer je voda precej čistejša, pa še mivke ne nosiš s sabo v gatah po kopanju.
Te sipine so se izkazale za polom; na daleč so zgledale kot nekakšne soline, z res plitvo, toplo vodo, ogromno mivke in zelenjadi

, ogabno za kopat no.
Nato smo zavile še do Petrčanov, ki ste jih tle pohvalile, pa so vbistvu polom. Plaža je verzija Simonovega zaliva v Izoli - na deseto potenco, toliko sardel jaz v lajfu nisem vidla na neki plaži. Pa vse zaparkirano, ne vem kaj folku ni jasno da tja rinejo

.
V Zadru smo pa ostale celo popoldne - zvečer smo pa zaradi dežja letele v kemp, da bi postavile šotor, a smo ugotovile da nimam palic (long story) za njegovo postavitev in smo po hitrem postopku letele pod tuš (prvi v treh dneh

), pa iz kempa. Spale smo ta in nsalednji večer na nekem zastonj parkirišču tik ob obzidju mesta.

Samo staro jedro Zadra je lepo, to je pa tudi vse. Vse stavbe itzven tega obzidja so pa tiste klasične socialistične, ki bi jih človek najraje odmislil. Pa nisem dobila nekega ok vibe-a, ljudje tam hodijo bolj na šoping in to se mi zdi, bolj malo je bilo mlajših generacij turistov.
Splača se videt Zadarske orgulje - neke vrste morske orgle, ki prek valovanja morja spuščajo ful hude zvoke

. Tam nas je med posedanjem tudi zalilo in smo se pol kar oblečene vrgle v vodo

.
4. dan:Četrti dan smo se peljale proti Šibeniku, kjer smo spile kavico in pojedle prvi topel obrok od petka (burek, kolegici pa seveda čevape), povzpele smo se še na pokopališče ob trdnjavi, kaj več pa ne, ker je mesto dobesedno infarktiralo od trume turistov.
Najlepši del tripića je bil pa Trogir.

Skozi mesto smo se samo zapeljale, ker je bilo spet čisto zabasano s turisti, nato pa smo poiskale neko divjo plažo in se usidrale kar tam. Voda pa spet božanska, plaža kamnita, okoli hribi in pa pogled na oddaljeno mesto - sem se ziher še vrnem Vreme se je žal poslabšalo in nas je ful prepihalo. Tam na plaži smo spoznale neke Hrvate, purgerje

, ki so bili nastanjeni zastonj v nekem apartmaju (veze), in smo se ga veselo napili in začebetali z njimi. Končalo se je tko, da smo tisti in še naslednji dan ostale z njimi, spale pri njih, se ga nažrle in napojile. Pa smehi so bli stalno. Res, kako zelo v redu je bila ta trojica je pa neverjetno. Dečki na mestu, uvidevni, zajebantski, ampak precej odrasli - sem bila ziher da so stari nekje 25, 26 let, so bli pa komaj 20. Ne pretiravam ko rečem, da se ne morejo kosat z dečki pri nas (tistimi, ki jih poznam jaz).
Na poti nazaj se nismo ustavljale v mestu, ker je bila preprosto norišnica zaradi turistov, tako da smo ga videle le od daleč, pa enkrat smo šli s purgerji skupaj na kavo za 17kn, tik pred nekimi privezi za jahte jasno

.
6. dan:Plan da se vrnemo nazaj v Slovenijo je propadel, saj smo spet falile nek izvoz na avtocesti, za tem pa še neko lokalno cesto in smo zalutale na neko uničeno nekoč-asfaltno-danes-makadamsko pot, na poti pa nismo naletele na nič, razen na nekaj zbombardiranih stavb, minskih polj. Vmes se je out of nowhere vzel en mali pes, ki se mi je s strani skoraj vrgel pod gume

. Po kakih dveh urah lutanja smo končno naletele na neke žive duše - ene lokalne obubožane kmete/gozdarje - in eden od njih nam je s kriljenjem s sekiro pokazal po kateri poti naj gremo (v avtu smo itak crknile od smeha nad njegovo pojavo

).
Pol smo prek Gospića prečkale Velebit (btw Lika je tako zelo lepa!, pa polno nekih zaščitenih parkov, turističnih kmetij itd je tam - tja se pa vrnem) in spet spale v Senju.
7. dan:
Vrnitev v Slo, pohajanje po Piranu, kjer smo se tudi kopale kljub zmrdovanju nad nikakvim morjem (če je pa res nikakvo no), spet smo imele neke globoke pogovore, as usual

. Punci sem pol še odložila v Kopru, kjer sta spali pa pol šli na Sočo, jaz sem pa včeraj zvečer prišla domov.
Blo je super, takoj bi šla nazaj, pa prvič po 10+ letih sem spet rjava, česar sploh nisem navajena na sdebi

.
Plane imamo že da se bomo vrnile v Trogir (imam naslov za tiste apartmaje, ki so btw ful poceni), pa šle še v Split, za kar tokrat res ni blo financ.