46 replies to this topic

[black_sweety]

Jaz sem zelela ponazorit razliko, ki obstoja med pari ki se videvajo every now and then in med tistimi, ki zivijo skupaj in se gledajo 24/7.

Nocem rutine -opravicevat- kot ti temu pravis s skupnim zivljenjem, ampak je pac tako, da smo vsi vrzeni v neko vsakodnevno rutino. Par ima cez dan vsak svoje obveznosti in se pogosto vidita samo se zvecer pred spanjem. In evo spet rutine...

Izpostavljam skupno bivanje, ker se mi zdi da se takrat v zvezi mnogokrat pojavi navelicanost, samoumevna navzocnost partnerja, monotonost=rutina. Skatka marsikaj se spremeni, ker biti skupaj se je treba nauciti... od prej ko je vsak zase lahko dosti bolj carefree, samosvoj...pa dobro, to je ze druga debata.

Veliko verjetneje se mi zdi, da tu prej zapademo v rutino...lahko ze prej, ja...a roko na srce ne poznam nobenega para, ki bi mu ze zmenek predstavljal neko obvezo...bog pomagaj nocem niti vedet kako se ta revez pocuti. Ma kaki revez, glupac...kaj sploh dela pol v zvezi?!! Zmenki so veselje, metuljcki, radost, pricakovanje!

[Schpella]

Pri nama eno vrsto rutine določajo najine mnoge, mnoge, premnoge obveznosti, ki seveda zahtevajo čas.
Po eni strani je to grozno, ker se ne vidiva toliko, kot bi se lahko, po drugi strani se mi pa tudi ne zdi čisto prav, da se dva zaradi zveze odpovesta vsemu kar sta počela prej. Tako oba še vedno počneva 87436 stvari in uživava v trenutkih, ki nama ostanejo. Seveda je lahko kateri od naju ravno v tem prostem trenutku zelo nerazpoložen, utrujen, morast, celo zlobno razpoložen, ampak če nameravava živet skupaj, se morava navadit da ne bova vedno en za drugega vsa vesela itd. Še vedno pa se ob malce več časa rada upedenam zanj, ponavadi tako da se na zunaj nič ne vidi in mora bit še malo tiho ko ernkrat to odkrije (npr., da med družinsko večerjo slučajno zatipa da sem v samostoječih nogavicah in da mi iz torbice gleda lonček Nutelle... uff z reakcijo mora pa seveda še malo počakat)...

[black_sweety]

Še vedno pa se ob malce več časa rada upedenam zanj, ponavadi tako da se na zunaj nič ne vidi in mora bit še malo tiho ko ernkrat to odkrije (npr., da med družinsko večerjo slučajno zatipa da sem v samostoječih nogavicah in da mi iz torbice gleda lonček Nutelle... uff z reakcijo mora pa seveda še malo počakat)...

Ti si pa zleht, stara. Odpiljeno tole jaa... ampak ja, to so tisti pravi momenti ki zacinijo vse skupaj in odpravijo rutino.

[DiLeMa]

Js ga pa rada začnem mal grabit ob neprimernih trenutkih, to mi je ful fino. Ne tko, da kdo vidi, ampak čist diskretno, da ga ful zrajcam (in še sebe zraven, ko začnem razmišljat o zadevi ) in me fantič pol tak navihano in malce jezno gleda, češ boš že vidla smrkla, ko te dobim na samem.

[Fluffy The Stud Eater]

Pri meni je isto, kar je zgoraj DiLeMa napisala. =) Meni je to ful dobro počet, ker rata prav čuden in nemiren, haha. Edino med vožnjo mam pa prepovedano ga kaj vzemirjat. =)
Pa enkrat sem tedanjemu fantu začela ful božat njegovega Johnsona pod mizo (čez hlače, seveda, haha) v enem lokalu. Revež je čez nekaj cajta samo na skret letel. Tega naum nikoli pozabla.

[piko*biko]

Sicer je pa tudi malo južne krvi v meni... ampak res malo.

vedla sm!!!!!!!!!!!!!

[Fluffy The Stud Eater]

To vzamem kot kompliment.