Smo pa pikolovski, hahahaha. Srna, srne, srnjak, srnjaki. Množina, edina. Važno, da vsi vemo za kakšno žival gre, a ne?
So pa vrsta Cervus nippon, če te že zanima katere vrste so. :wink:
No, da nadaljujem....
Na poti iz Nare, se na obronkih Kyota nahaja meni najljubši tempelj, ki sem ga obiskala na Japonskem: Fushimi Inari-Taisha. Posebnost tega tempeljskega kompleksa so oranžna tori vrata, ki se v neskončnih tunelih vijejo vse do vrha hriba/gore. Vmes so postavljeni miniaturni templji, bolj ali manj porasli z mahom in ovešeni z miniaturnimi obeski tori vrat.
[attachment=8841:DSC_0149_2.JPG]
Midva sva bila tam v poznih popoldanskih urah, ko se je že pričelo večeriti. Na najino srečo čas, ki sva ga izbrala za obisk ni čas, ko tempelj obišče največ turistov, zato sva na nekaterih odsekih lahko uživala v hoji skozi tunele povsem sama. V večerni svetlobi je bila atmosfera prav čarobna.
[attachment=8842:DSC_0199_2.JPG]
Na 11. dan najinega potovanja po Japonski sva se odpravila v Himeji, mesto pb. 45 minut oddaljeno od Kyota, kjer se nahaja eden bolje ohranjenih gradov na Japonskem. Nedavno nazaj so zaključili z njegovo obnovo in tako sva ga lahko občudovala v vsem sijaju.
Seveda sva šla tudi v notranjost. Na vhodu v notranje prostore gradu sva se morala sezuti in sva grad raziskovala s čevlji v vrečki. Notranjost je bila veliko bolj pusta kot zunanjost. Lesena in preprosta. Sva bila kar malce razočarana nad njo.
[attachment=8843:DSC_0395.JPG]
Ker je Himeji izjemno ohranjen primerek japonskega gradu (velika večina gradov je bila namreč porušenih in nato na novo zazidanih v istem slogu), ga je UNESCO vpisal na svojo listo kulturne dediščine.
V neposredni bližini gradu se nahaja tudi nekdanja rezidenca samurajev: t.j. hiša z čudovitim vrtom in ribnikom. Meni je bil ta vrt eden najlepših kar sem jih imela možnost obiskati na Japonskem.
[attachment=8844:DSC_0448_2.JPG]
Po ogledu, sva se odpravila do Osake, drugega največjega mesta na Japonskem. Tam sva si ogledala akvarij, ki je bil eden boljših akvarijev, ki sem jih kdaj obiskala. Obisk pričneš na površju večih gromozanskih akvarijev, v katerih je ustvarjen ekosistem različnih delov Pacifiškega obroča. Na gladini tako lahko občuduješ živali, ki živijo na površju, medtem ko se počasi spuščaš v nižje dele akvarija, pa lahko vidiš iste živali kako se obnašajo pod vodo oz. kako živijo v sožitjo s tistimi živali, ki živijo v globini. Zanimiv in poučen koncept. Pa še živali imajo na tak način veliko večji življenjski prostor kot v običajnih akvarijih.
[attachment=8845:DSC_0554_2.JPG]
V zadnjem delu akvarija stoji velik in plitek akvarij, kjer plavajo morski psi in ?morski listi? (nisem ziher ali sem prav poimenovala to žival), ki se jih lahko dotakneš. Seveda si moraš najprej dobro umiti in razkužiti roke, nato pa prebrati vsa navodila kako ravnati z njimi, šele nato ti dovolijo da se jih dotakneš. Midva sva se jih in je bilo ful dobro. Morski pes ima presenetljivo trdo kožo, medtem ko je drugo bitje na otip kot želatina.
[attachment=8846:DSC_0609_2.JPG]
S tem se je obisk akvarija zaključil. Odpravila sva se v središče Osake, v Nambo. Tam sva se sprehodila po ulicah, se slikala pred slavnim reklamnim panojem Glico Man na Dōtonboriju, zavila v par trgovin in že je bil čas, da se odpraviva nazaj proti najinemu hotelu v Kyotu.
[attachment=8847:DSC_0612_2.JPG]
Naslednji dan sva se odpravila nazaj proti Tokiu. Shikansen je spet upravičil svoj sloves in nas v dobrih dveh urah pripeljal v nekaj več kot 500 km oddaljen Tokio. Uspešno sva zmanevrirala najine kovčke skozi gnečo na podzemni in poiskala najin hotel. Tam sva odložila stvari, se preoblekla v kopalke in se zrelaksirala v hotelskem bazenu. Nato sva se odpravila na večerjo, po večerji pa še na Tokyo Skytree, 634m visok stolp - najvišji komunikacijski stolp na svetu. Obiskovalci se lahko povzpnejo na dve razgledni ploščadi: prvo na 350m in drugo na 450m. Že iz prve je fenomenalen razlged na Tokio, iz druge pa je še boljši.
[attachment=8848:DSC_0640_2.JPG]
V bistvu šele, ko vidiš Tokyo iz višine, dojameš kako ogromna urbana džungla je to mesto. Midva sva bila na stolpu v večernih urah, tako da sva bila priča neštetim lučem, ki jim ni bilo konca. Povrh vsega je svetila še polna luna, ki se je čudovito odsevala v morju.
[attachment=8849:DSC_0783_2.jpg]
Sicer je vstopnina na Tokyo skytree kar zasoljena, vendar je razgled iz vrha vreden vsakega centa.