Prigode in nezgode naših ljubljenčkov
#41
Posted 09 October 2007 - 01:24 PM
Zdele je šu pa v eno rožo, pa se je revečk neki ful ustrašu, se je prov vidno razburjal in čudne zvoke spuščal, tako da ga zdej božam in mirim!
#42
Posted 15 October 2007 - 12:22 PM
ESTOY FLOR DE ATORRANTE
UN CONTURSI MALEANTE
#43
Posted 07 November 2007 - 03:33 PM
Uglavnem, hotla sm napisat kok me je dans moja Rora nasmejala prej sm gledala televizijo in se je smukala tm okrog. pol se pa kr naenkrat usede pred tv in začne mjavkat. pojma nimam kaj je vidla, ampak pol je začela s tačkami po tvju skakat, kokr da bi kšno muho lovila al pa kj podobnga. uglavnem, js sm crkavala od smeha.
trenutno je pa na moji postli. prej je spala, no zdj se je pa zbudila in to je pr njej zmeri čas umivanja. očitno se ji zdi moj kovter umazan, ker tut kovter liže jooooj kok je smešna ta mačica
#44
Posted 03 July 2008 - 07:47 AM
Adriane pa ne da Cent? Upam, da se motim. Drži se.
Včeraj zvečer smo ga pokopali.
V dveh dneh se mu je zdravstveno stanje kar naenkrat tako poslabšalo, da kar ne morem verjet.
Videl in slišal je itak že prej bolj slabo. Tudi s srčkom je imel težave, a se je držal in bil še zmeraj veseli, živahen, kolikor je to 16-letnik pač lahko.
Zdaj se je pa nekaj prehladil ali kaj jaz vem kaj. To že pred časom. Je dobil antibiotike, a je šlo še samo na slabše.
Iz noseka mu je začelo tečt in gnoj se mu je nabiral v učkih, da je vedno slabše videl, čeprav smo mu jih še pogosteje čistli.
Kar orientacijo je začel zgubljat, kot da bi mu živčni sistem odpovedoval, ker se je samo še opotekal.
Nehal je jest. Komaj je še stal na nogah.
In to v dveh dneh!!
Predvčerajšnjim smo ga peljali k vet, ki mu je dala vitamine in ponovno antibiotik.
Včeraj spet ista zgodba.
Sploh ni htel z mano bit. Umikal se je, se vseskozi majal.
Pil je ogromno vode, in ko je drugič bruhal zaradi tega, so mu tačke ssamo še klecnile in odnesla sem ga v njegovo košaro. Zaspal je.
Prišli so starši, se je zbudil.
Pride še D in začne Cent tak srceparajoče jamrat. Htel je vstat iz košare, da bi ga pozdravil, a ni mel več moči
Zdelala ga je ena mini bolezen, ki je vedela pritisnit na gumbe starosti. Shiral bi. Jezna sem bla, ker ni htel jesti. Skozi solze sme mu govorla, da bo umrl, če ne bo, a me ni poslušal.
Kar v košari sta ga starša odpeljala.
Čez 2 uri sta ga v isti poziciji pripeljela nazaj, le da je bil pokrit z njegovo dekico in plišastega krokodilčka je imel ob sebi.
Ko sem ga gledala, sem vseskozi mislila, da se mu dviguje prsni koš, da bo zdaj glih vstal ali dal vsaj neki znak, da je živ.
Še učke je imel rahlo odprte, da si mislil, da samo počiva, malo gleda, a je pač negiben.
Okrog pol desetih sem ga dvignila, da bi ga nesla k grobu, ki ga je skopal ati.
Tak je bil težki in glavica mu je kar omahnila. Že se je hladil.
Pokopali smo ga položenega v brisačo in mu dali zraven krokodilčka, ki si ga je pred osmimi leti kar prisvojil, ko sem ga dobla za Dedka mraza.
Tako prazno je. Ni ga več in nikoli ga ne bo nazaj. Moj Cent.
V bistvu nisem htela nikamor tega pisat, ker mi ni povšeči vsa pozornost, ki jo je človek deležen ob teh ternutkih. Počutim se nelagodno.
Po telefonu mmi tudi ne paše govorit o tem. Z našimi ne morem, ker smo vsi v istem zosu, a v sebi ne morem držat.
Ne dojemam.
Se že par let pripravljam na ta trenutek, ker je le bil star, in četudi je leto nazaj še dirkal, se ve stanje tako naenkrat zasukat, da ti nič jasno ni.
Kljub temu da sem sama pri sebi takoj vedla, kaj nam je storiti, ker je pes in ne more povedat, da je žejen, lačen, če ne najde skodel. Ali da mu ne paše bit v določenem delu hiše/vrta, da želi pomoč, ker je zalutal. Vse to vem, a prehitro je bilo, no!
VEDNO bi bilo prehitro, ker enostavno nočem, da izgine iz naših življenj!
Ne pričakujem nobenih vaših besed, ker sem pisala zase. Hvala.
Gospod Cent v šarmantno sivem plašču - julij 2006
CENT-CAD
(20.7.1992 - 2.7.2008)
Do not pray for an easy life, pray for the strength to endure a difficult one.
Bruce Lee
opera_volgae_malek
#45
Posted 03 July 2008 - 07:58 AM
Jest se tud jokam s tabo zdele.
#46
Posted 03 July 2008 - 08:23 AM
#47
Posted 03 July 2008 - 08:25 AM
#49
Posted 03 July 2008 - 09:05 AM
Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
#50
Posted 03 July 2008 - 09:06 AM
#51
Posted 03 July 2008 - 09:10 AM
---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#52
Posted 03 July 2008 - 09:33 AM
#53
Posted 03 July 2008 - 10:28 AM
#54
Posted 03 July 2008 - 10:48 AM
Jokam se
There are some things I may not know
There are some places, dear Lord, I may not go.
But there's one thing of which I'm sure
My God is real for I can feel him in my soul.
I have found a way to live
in the presence of the Lord Hare Ram, Ram, Ram
Hare Ram, Ram, Ram, Sita Ram, Ram, Ram
#55
Posted 03 July 2008 - 10:52 AM
#56
Posted 03 July 2008 - 12:46 PM
Bilo je najboljše zanj, a je tako težko sprejet, da ga ne moreš več vzet v naročje in pocartat. Da sedaj leži pod kupom zemlje in ne moremo do njega...
Moj mali
Do not pray for an easy life, pray for the strength to endure a difficult one.
Bruce Lee
opera_volgae_malek
#57
Posted 03 July 2008 - 01:40 PM
#58
Posted 03 July 2008 - 01:47 PM
#59
Posted 03 July 2008 - 02:11 PM
#60
Posted 03 July 2008 - 03:59 PM
Pablo Picasso
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users