

#5441
Posted 11 August 2025 - 09:25 PM

"Opinion is really the lowest form of human knowledge. It requires no accountability, no understanding. The highest form of knowledge is empathy, for it requires us to suspend our egos and live in another’s world. It requires profound purpose larger than the self kind of understanding."
Bill Bullard
#5442
Posted 11 August 2025 - 09:46 PM
Ta problem mi je tukaj dosti bolje razložen.
In sem ravno danes na m. popizdila.
Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
#5443
Posted Yesterday, 06:26 PM
Enako pri pakiranju za dopuste. Ajde, kupi karto za trajekt, naredi tetris s tremi kufri v avtu in spakira svojo zobno krtacko in gate.
Kako se znajde na dopustu hrana in vse ostalo, kaj bomo jedli....kaj vzet s sabo...to je pa misterij.
Ampak ajde, moj si vsaj svoje sam spoka (pa se to pozabi kaj - recimo zdaj nazadnje deodorant) (ampak sej si lahko tvojega sposodim, ane?)
Tasca pa tastu se spakira vse.
Enkrat smo tu imele en strip, angleski, na to temo....se kera spomni?
#5444
Posted Yesterday, 08:10 PM
Moj foter je bil faca, pred 15 leti sem starša peljala za tri dni v Mostar, smo že sedeli v avtu, ko me vpraša, če bom jaz vzela zobno ščetko s sabo. Ne oči, a to je treba?!
Se peljemo, po 20m vpraša, če imam pasport za dol, spet obrnemo. Se peljemo 3km, vpraša še za eno nujno reč in se tretjič obrnemo. Mami je bila že čist razkurjena, da je od vseh živcev pozabila na wc, tako da je šla v Grosuplju na pumpo, smo se fino skregali, pol sem pa ponorela in rekla, da če ne nehata, obrnemo in gremo domov.
#5445
Posted Today, 01:24 PM
Res se sprašujem, od kod ženskam energija in kapacitete, da poleg službe nosijo še ves preostali del doma (tudi če, kot piše v članku, 100 % mental load in 50 % izvedbe). To si lahko predstavljam samo, če ima ženska res na easy službo ali dela polovični delovnik, partner pa polnega. V takem primeru mi je to nekako logično. Jaz pa sem po povprečnem tednu, ko poleg dela prevzamem še cca. polovico vseh ostalih obveznosti, crknjena.
Pa ja, vem, da imam srečo. Ampak partner po naši meri pa tudi ne pade z neba in tudi tukaj so pomembne prioritete. Predvsem pa to veš, preden se poročiš/imaš otroka. 🤷♀
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#5446
Posted Today, 01:27 PM
Ja, prioritete, ja. Dost žensk je tudi samih recimo...
#5447
Posted Today, 01:29 PM
Ja Jina, točno to. Če veš, da ti partner ni sposoben posode zložit iz pomivalca, kako se pol odločiš met otroka z njim in si šokiran, da ne pomaga...
After all this time?
Always.
#5448
Posted Today, 01:59 PM
Ja Jina, točno to. Če veš, da ti partner ni sposoben posode zložit iz pomivalca, kako se pol odločiš met otroka z njim in si šokiran, da ne pomaga...
!!!
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
#5449
Posted Today, 02:10 PM
Drugače pa mislim, da je tista, ki je objavila tisto objavo na Ig, to naredila bolj zato, da bi pridobila neko splošno prikimavanje drugih žensk in malo v posmeh oz. pomilovanje moških v smislu... Jooj, sej so luštni, pac hočejo pomagati, ampak naredijo narobe. Ker smo me pač itak edine sposobne imet 5 stvari hkrati v glavi,... To je pa psihološko bolj podobno odnosu med staršem in otrokom. Saj večina partnerstev se lovi v tem začaranem krogu iskanja (podzavestnih) vlog lastnega očeta, mame,...
#5450
Posted Today, 02:13 PM
Je, lepo si napisala (spet).
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
1 user(s) are reading this topic
0 members, 1 guests, 0 anonymous users