5189 replies to this topic

[ora]

Ja sej to, pa meni ne res ta tradwife mimo, se strinjam, da bi morala druzba bolj podpirat mame, ne pa da bi morale mame doma ostajat. Meni se tudi zdi da spet zivim svoje zivljenje,ko se ucim in delam stvari,ki me izpolnjujejo tudi na drugih podrocjih.

[Podgana]

Po drugi strani se pa ne strinjam s kaksnimi strujami feminizma, ki jih obsojajo. Se mi zdi, da bi moral biti point, da se podpira vsako odlocitev glede tega.

Ima mamainljubljana en dober zapis o materinstvu (pomojem je zadnji na feedu). Sicer je ona res prevec razmisljala o tem se pred otroci in se je orng nahranila nerealnih podob.

https://www.instagra...2hnNWRpN3dlMA==

[Frčica]

Meni je to poanta feminizma, da se lahko odločamo same kakšno bo nase življenje.
Pa naj bo to ali ostanemo doma, kdo kuha kosila, kdo vozi ali če vzameš priimek ob poroki ali ne.

[Anouk]

Ja, absolutno, je pa potem seveda vprasanje, do katere mere druzba in njene strukture to omogocajo oz. podpirajo (ne samo v tistem trenutku, ko nekaj izberes, ampak potem tudi za 'kolikor dolgo ta kariera traja' in se kasneje, ce se odlocis poskusit v drugacni vlogi - da ne izvisis totalno, ker pac nisi (bil) standardno vkalupljen). 

 

Lep zapis od mamainljubljana, resnicen in down to earth. Materinstvo je lepo, se lepse bi bilo pa v malo manjsih dozah kot 24/7, da imas moznost stvari fajn predihat, zadihat, in se potem vrnit nazaj manj razdrazen, reaktiven, izzet, zatravmiran. Tako se pa vse dogaja hkrati in vzporedno, kar je ogromen zalogaj. 

[Kami]

Mogoče je moja hčerka prikrajšana za nekaj moje pozornosti, ko se učim za službo. V resnici ni rečeno, da bi bila kaj "boljša" mama, če bi bila doma - ker bi bila zaradi tega nesrečna.

 

!!!

jaz sem šele naknadno ugotovila, da me vloga mame bistveno bolj obremenjuje/utruja kot služba in vse ostalo skupaj. In če bi se odločila za skrajšan čas oz (bog ne daj, da ostanem doma) - tudi če bi mi finance to dopuščale, bi bila precej nesrečem človek in zato tudi veliko slabša mama, kot sem sedaj.

Res poskušam maksimalno dobro oddelat vlogo starša, ker si jo otroka zaslužita. Me pa ne izpolnjuje v taki meri, kot sem pričakovala. Še manj pa gospodinjska dela (pospravljanje, kuhanje,...). 

Rada hodim v službo, mi dostikrat zmanjka časa za kaj drugega, ampak pod črto, raje imam kaj manj doma narejeno ali sem kakšno uro manj z otroki, kot da bi bila manj časa v službi, tudi če sem na ta račun dostikrat utrujena, razdražena in mi je vsega preveč. Je pa z odraščanjem otrok to vedno lažje  - jaz spet dobivam čas zase; otrokom sem "dala" precejšen del sebe v obdobju, ko sta me potrebovala. Mi nikakor ni žal niti sekunde, sem pa vesela, da se razmerje spreminja in zadnje par let gre vse v željeno smer.

 

In bog ne daj, da bi kdo začel krojt za vse enako, kaj kdo potrebuje in kako pomagat. Naj se vsak odloči, predvsem pa Bruno Šimleša ima dober zapis na to temo, koliko je predsvem na naših partnerjih: 

 

 

Ko je bila hči majhna, sem pogosto slišal ta (globoko ponižujoč) stavek - »Vaša žena je lahko srečna, ker vi pazite na otroka.« 

 

Ko je bila najina hči majhna, sem ta stavek slišal neštetokrat. Vem, da so me tisti, ki so ga izrekli, pravzaprav želeli pohvaliti, a meni se je vedno zdel globoko ponižujoč. To pa zato, ker nisem neki poveličevani varuh, katerega naloga je »malo popaziti na otroka, da si mama lahko odpočije«.

Ne, sem starš in moja naloga je vzgajati najinega skupnega otroka ter skrbeti zanj v enaki meri kot žena. Če sva oba zaposlena, ni prav nobenega razloga, da skrb za otroka ne bi bila razdeljena 50:50. 

50:50 seveda ne pomeni, da si bova vsako vlogo in obveznost razdelila na pol. Med drugim tudi zato ne, ker imamo moški (zlasti v prvem letu otrokovega življenja) nekaj bioloških omejitev pri skrbi zanj. Vendar pa 50:50 vsekakor pomeni, da bi morala v to skrb oba vlagati približno enako količino časa in energije. Če torej oba delava izven doma, je edino smiselno, da tudi doma postoriva enako! 

 

V najini družini se je to izkazalo tako, da se je žena med 2. in 3. uro ponoči zbujala za nočno hranjenje najine hčerke, medtem ko sem jaz prevzel termin okrog 5. ure zjutraj in z malčico preživel tistih nekaj ur, dokler ni postala lačna in se je zbudila moja žena.

Ne glede na to, kaj sva storila, nobena druga oblika nadomestnega hranjenja ni delovala, zato se mi je zdelo človeško, da sem prevzel zgodnjo jutranjo izmeno, glede na to, da je moja žena že opravljala tisto ob 2. uri ponoči. Podobno sva organizirala tudi dnevni urnik. Če je bila žena čez dan s hčerkico, sem jaz šel po nakupih za gospodinjstvo in obratno. 

Prva tri leta po rojstvu hčerke je žena preživela več od doma, po tem obdobju pa si je zaželela ponovno postati bolj poslovno aktivna. To je vključevalo pogostejša bivanja izven Hrvaške, zato sem sam zavrnil službo in se odločil ostati doma z najino malčico, ker si z ženo nisva želela zaposliti varuške. To, da je bila ženina kariera zdaj na prvem mestu, se mi je zdelo povsem pravično, saj je bila pred tem moja na prvem mestu. Torej 50: 50! 

Kar želim povedati, je, da če sta oba starša zaposlena, ne vidim nobenega razloga, zakaj si ne bi enakovredno razdelila skrbi za otroke in vzdrževanje doma. Kaj se je namreč zgodilo v naši družbi? Ženske so dobile nove družbene priložnosti in obveznosti, a so obdržale tudi mnoge stare. Povsem logično je bilo, da so ženske bolj skrbele za dom in otroke v času naših prababic, ko se niso poklicno udejstvovale in ko je fizična moč igrala večjo vlogo pri številnih opravilih. Vendar danes to ni več tako. 

Danes je fizična moč pomembna le še pri zelo majhnem številu poklicev (ker imamo mehanizacijo), v intelektualni in čustveni moči pa moški ne prekašamo žensk. Danes je večina žensk zaposlenih, zato nima smisla, da doma opravijo še drugo izmeno, ki se pogosto jemlje za samoumevno. Ta čas je minil!

Z drugimi besedami, dragi moški, lahko ste svojim ženam za dan žena podarili ves svet. Ali bombonjero. Ali jih peljali na večerjo. To so vse lepi načini izkazovanja pozornosti. Vendar je v resnici veliko bolj zdravo, da jim celo leto zagotavljate enakopravnost. Začenši s skrbjo za otroke in delitvijo opravil doma, potem pa tudi z delitvijo nalog v širši družbi. 

Moški in ženske nismo enaki, niti ni potrebe, da bi bili. Bi pa morali biti enakopravni. In iskreno verjamem, da se bitka za enakopravnost začne v naših domovih! V 21. stoletju res ni več opravičila za razdelitev dela, ki je delovala, ko smo živeli v jamah. Zato potegnimo iz njih tudi naše miselne vzorce. 

[_Planet_]

Meni je odločitev biti “samo” doma, ali ne dvorezni meč. Ker si pač potem finančno odvisen od nekoga. Sicer bi pa brez problema bila “samo mama”. Sem po naravi človek, ki raziskuje vse mogoče, imam rada širino, v tem smislu ne potrebujem službe, da se ne bi počutila “omejeno”.

[Jinadaze]

TOLE!

 IMG_6083.png   405.25KB   0 downloads  IMG_6084.png   483.95KB   0 downloads

[Matilda]

Sej ti komentarji so res brezvezni. Samo bi blo bolj smiselno, da bi rant bil usmerjen na odločevalce, ki so zavozili stanovanjsko politiko.
Me pa zanima, če je to res, da večina priseljencev lažje pride do neprofitnega stanovanja kot nekdo, ki je rojen v LJ.

[Frida]

Folk se kar nekaj prepucava za brezveze, a nimajo nič pametnejšega za delat? 

[Jinadaze]

😂😂

https://www.instagra.../p/DE0lldzTHyw/

[_Planet_]

Dobra, žal si z lahkoto predstavljam tovrsten scenarij.

[Fiona]

Sem pa tja skocim nazaj na instagram (iskreno, ogrina in kati zelo rada poslusam) vsi ostali so mi pa bruhalni. Vsi imajo samo se oglase.
Zdaj sem vidla da je Ema vstala od mrtvih in spema s kodami in subscriptioni na polno. Smeh.

[Kalypso]

@adrijana
 IMG_9146.jpeg   132.09KB   3 downloads
Tole je pa prav zalostno. Sploh ko preberes vse ostale odgovore otrok.

[_M_]

Zakaj se ti zdi? A bi blo boljš, če bi jih osrečevale materialne stvari? Mene ne preseneča, tudi jaz velikokrat slišim, da si otroci želijo samo biti doma, ne pa raznih potovanj in izletov... Naša  ima zdaj počitnice in to zanjo pomeni, da je lahko skoz doma ali s svojimi prijatelji zunaj, pa da gre  mal bolj pozno spat :-)

[Kalypso]

Zalostno, ker ji prisotnost oceta v vsakdanjem zivljenju vec kot ocitno manjka. Ker je ne osrecujejo majhne stvari, kot npr. igra s prijatelji, ampak jo osrecujejo trenutki, ko je oce prisoten v njenem zivljenju. In glede na to, da zivi na drugem koncu sveta, teh ni ravno veliko.

[Jinadaze]

Ja, o tem sem ze pisala pred casom, meni je tudi ful zalostno in si ne predstavljam, kako funkcionirajo. Ampak denar …

[_M_]

ja to je drugo, da ji oče manjka. Saj ni nujno, da tega ne bi napisala, če bi živeli skupaj. 

[Fiona]

Jaz tud mislim da je v resnici bolj misljeno "da smo doma brez nacrtov ne da smo skoz na 365 nekje naokrog".

[Jinadaze]

Ma ja, v kontekstu tega, da so skupaj 2 meseca na leto (če so).

[Kalypso]

Glede na to, da razen ko obiscejo fotra ne potujejo nekaj veliko (sem ziher, da bi sicer Adrijana potovanja na veliko objavljala) in Adrijanin komentar “odstevamo”, sem to bolj razumela kot to, da je poudarek na tem, da so vsi skupaj doma. Cela druzina. Ne samo Adijana in otroka.

M, lahko da bi tud v primeru, da bi vsi ziveli skupaj napisala, enako. Kdo ve. Ampak ne zivijo in s casovno razliko so zelo omejeni kdaj sploh lahko komunicirajo, tako da sem prepricana, da ima taka druzinska dinamika vpliv na oba otroka. Ampak ocitno je Adrijani in Zigi to vredno, sicer ne bi sla v to.