Posted 20 May 2008 - 06:11 PM
Luci, približno vem, kako ti je poslušat dretje. Je bilo obdobje, ko sta se moja starša kar naprej kregala pa še jaz sem posegala vmes, da bi se vse to nehalo ..
Ampak, enkrat pridejo boljši časi, kot si napisala.
Jaz sem pa tako žalostna, tako žalostna, da ne morem ubesediti svoje žalosti. Sem bila tako vesela, ko sem diplomirala pa je veselje tako hitro splahnelo.
Službo imam ravno za mesec in pol, tako kot prejšnjič. In spet dobim samo za en mesec regresa. Počutim se ničvredno, ko štukam (nadomeščam) za te drobtinice, pa ravno sedaj, ko je največ dela. Saj pol, 20. junija, me pa ne rabijo več, ko zaključim.
In najhuje mi je to, ker si mislim, da bi morala biti hvaležna, ker imam službo, pa čeprav za 2 meseca. Eni je nimajo. Eni nimajo take sreče kot ti ... ja, da si en k... nadomestek. Je*eš ves trud, važno je, da si za nedoločen čas. Pa si lahko privoščiš biti slab.
Vem, da živim v svojem svetu. Vendar je ok, tam me poznajo.