7286 replies to this topic

[Fiona]

Upam da bo 90% negativnih in da gre narod v luft da se te butaste teste vrze v smeti.

[_Planet_]

Ma daj, za one proteste čez vikend so ljudem globe pisali. Ker so kršili zakone. Vsi si pač žal nimamo možnosti prilagajati zakonodaje, kot nekateri.. .

[Fiona]

Zgodba iz polzele se je ponovila.
Mislim, jasno je, da so ti HAT testi za v smeti in samo mesajo drek in visajo stevilke, ki so popolnoma nerelevantne.
A je ze kdo kaj v bolnice pogledal? Tam cifre padajo. Ze nekaj casa.

[Dragica]

Ja, nekaj časa so govorili, da so bolnice najpomembnejše merilo, zdej zgleda to ni več važno.

[_Planet_]

Jp. Zdaj to ni več važno. Res smo kot hrčki v onem kolesu.

[Matilda]

 

Za protiutež razglašanju nepopravljivih posledic, ki naj bi grozile otrokom zaradi pouka na daljavo, sem napisala povzetek webinarja s psihologom s Harwarda, dr. Christopherjem Willardom:

~ODPORNOST IN POSTTRAVMATSKA RAST V TEŽKIH OBDOBJIH

Po težki izkušnji (travmi), kakršna je tudi epidemija covid-19, sta glede človeške duševnosti mogoča v grobem dva izida:

- posttravmatski stresni sindrom (PTSD)

- posttravmatska rast.

Psihologi ugotavljajo, da je rast mnogo pogostejši izid kot pa PTSD; rast po travmi je nekakšna norma. Iz težke izkušnje večina ljudi pride močnejša, bolj povezana s skupnostjo, psihično odpornejša, z novimi notranjimi uvidi, jasnostjo glede lastnih vrednot …

Vse pa se začne pri odraslih. Čustva so ‘nalezljiva’. Če so starši napeti, bodo tudi otroci.

Če so starši dobro regulirani, povezani, prizemljeni, čuječi, bodo zelo verjetno takšni tudi otroci, ker gre za ko-regulacijo. Otroški možgani nimajo zmožnosti regulacije, zato si jo nekako ‘sposojajo’ od nas (staršev oz. najbližjih skrbnikov), dokler je ne ponotranjijo tudi sami. Zato je bistvenega pomena, da mi dobro skrbimo zase.

Dr. Willard je v zvezi s skrbjo zase oziroma z vlogo staršev povedal dve prispodobi; najprej tisto pogosto citirano s kisikovo masko: ko ste potnik na letalu in si je treba nadeti kisikovo masko, jo najprej nadenite sebi, tako ostanete pri močeh, da jo potem lahko pomagate nadeti tudi otroku. Če pa ne poskrbimo zase, tudi drugim ne moremo biti v pomoč.

Druga prispodoba: ko letalo zaide v zračni vrtinec in ga premetava, se potniki vznemirijo. Nato se po zvočniku oglasi pilot in pove, kaj se dogaja ter kaj bo naredil: “Malo bomo spremenili smer in se spustili x metrov nižje; ostanite v sedežih in pripeti, pijač sedaj ne bomo stregli. Na vaš cilj boste prispeli, kot je bilo v načrtu, morda nekaj minut pozneje.” Vsi se umirijo, ker ima pilot situacijo pod nadzorom; povedal nam je, kaj bo naredil in kaj naj naredimo mi, ter nam zagotovil, da nas bo varno pripeljal na cilj.

Nekaj takega moramo tudi mi sporočati otrokom: “Prišli bomo skozi to, enkrat bo konec; ne vemo še, kdaj bo to, ampak zagotovo enkrat bo.”

Starši želimo biti otrokom čustveno dostopni, in jim biti vzor, kako se pogovarjamo o čustvih, kako jih izražamo. Vendar obstaja neka izjema: Tesnoba je čustvo, ki ga ni dobro preveč izražati pred otroki. Smo kot njihov pilot, in če bi ta v primeru zračnih turbulenc pritekel iz kabine ves paničen ali živčno sopel v mikrofon, kako bi to vplivalo na potnike?

Seveda se vsakomur lahko zgodi, da nas tesnobni občutki premagajo, da planemo v jok ali kako drugače ‘pademo ven’ … Nič hudega, ne obsojajte se, vsem se nam je to že zgodilo, pravi dr. Willard. Otroci potrebujejo, da jim generalno gledano nudimo občutek varnosti, torej da smo stabilni, kolikor smo lahko, čim večji del časa; da jim povemo in razložimo, kaj se dogaja, kaj delamo in kaj bomo še naredili, in naredimo življenje za otroka kolikor se da predvidljivo. Če ne moremo napovedati za naslednjih 6 mesecev ali 6 tednov, kaj se bo dogajalo, pač povemo za naslednjih 6 ur ali 6 dni. Ustvarimo neke dnevne rutine. To daje otrokom občutek varnosti, stabilnosti in zaupanja v nas; to jim omogoča ko-regulacijo.

Ti napotki so primerni tudi za druga stresna obdobja. Poskrbeti zase in otrokom dati vedeti, da bomo ostali ob njih in da bomo skupaj nekako prišli skozi to, kar se nam dogaja. Če doživljamo veliko izgubo (npr. službe), poudarimo druge resurse, ki so nam še ostali – npr. hiša, zdravje, prijatelji, sorodniki ...

Tudi če nimamo finančnih virov; emocionalnih virov imamo veliko več, kot si predstavljamo.

Dr. Willard upa, da bomo v teh časih odkrili svojo moč (“uf, nisem si mislil, da lahko to preživim/ da lahko naša družina to preživi”).

Ko kriza mine, se je pomembno ozirati nazaj, kako smo preživljali ta težki čas, kaj nam je pomagalo – so bili to naši notranji viri? Socialna mreža? Terapevt? Na kaj smo se opirali? Vsekakor se pogovarjajmo o tem z otroki. Tako bodo vedeli, na kaj se lahko oprejo, če spet pride kaj težkega, kajti zagotovo bo prišlo. V življenju bodo naleteli na težave, in takrat bodo vedeli, na kaj se lahko oprejo. Ne moremo in ne želimo jih pred vsem zaščititi, temveč jih naučiti, kaj lahko pomaga. Epidemija je priložnost, da se naučijo uporabljati vire moči znotraj in zunaj sebe. To je prav tako pomembno kot znati zavezati vezalke. To je najboljša stvar, ki jim jo lahko damo.

Če nas skrbi in bojazni kdaj premagajo, da se pred otroki ‘sesujemo’ – nič hudega. Pozneje jim povemo: "Spodneslo me je, zdaj sem bolje; počutila sem se grozno, a potem sem se spomnila, kako čudovito družino imam (na primer); pomagalo mi je, da sem šla na dolg sprehod / naredila dihalne vaje / se pogovorila z …/ da si me močno objel …" Skratka opišemo, kako smo se ‘spravili skupaj’. Za otroka je lahko strašljivo videti, kako starš ‘pade ven’, ampak(!) njegova rast izhaja iz tega, da lahko vidi, kako smo se spet pobrali ali/in ko jim to opišemo.

“Vsem nam je kdaj težko, tudi odraslim, vendar vemo (oz. lahko najdemo načine), kako iti skozi to; lahko vadimo skupaj. Naslednjič me lahko spomniš na to, kaj bi lahko pomagalo, jaz bom spomnila tebe … skupaj se bomo spomnili, kaj nam pomaga.” To so primeri, kako se z otrokom pogovarjamo o veščinah spoprijemanja (coping skills). To otroke naredi odporne, jim daje občutek varnosti.

Zelo pomembno je ozavestiti, katera orodja imamo na voljo – znotraj nas (humor, igrivost …) in zunaj nas (pogovor z bližnjimi, pogovor s terapevtom, narava, šport ...); kaj deluje zame, in to mora vsak ugotoviti sam.

Kako dati otrokom zaupanje (confidence), ko ga sami nimamo? (Pogosto mislimo, da moramo vse vedeti, vedno poznati rešitev).

Govorimo o tistem, kar vemo; o stvareh, nad katerimi imamo nadzor in o razpoložljivih virih. Npr.: “Ne vemo še, če bomo na počitnice lahko šli k starim staršem, vemo pa, da bomo imeli čudovite počitnice; in vemo, kaj bomo delali danes - npr. napisali pismo babici in dedku.”

Vedno poudarjamo tisto, kar lahko nadzorujemo ali napovemo ali imamo vsaj nekaj vpliva.

“Vseeno bomo praznovali, četudi je vse drugače, našli bomo nove načine, nove rituale … Imeli bomo najljubšo sladico, čeprav ne vemo še, kdo bo sploh lahko prišel na obisk/praznovanje.”

Ravnajmo tako, da tega časa ne bomo pozabili, niti ga ne bomo hoteli pozabiti, želeli se bomo spominjati, kaj vse smo novega pogruntali, ko smo bili med epidemijo tako veliko skupaj.

S starostjo so otroci zmožni tolerirati vse več negotovosti. Odpornost (resilience) dejansko pomeni to: zmožnost prenesti negotovost in nepredvidljivost.

V stresu vsi regrediramo. Ni nujno vzeti za slabo, če otrok pade za nekaj stopenj nazaj; mogoče se mora vrniti na tisto stopnjo in ponoviti takrat naučene lekcije za sedanji zahtevni čas; lahko vsi skupaj postanemo malo otročji, se igramo in se tako učimo in naučeno utrjujemo. Šolske podatke bo otrok mimogrede nadoknadil, sedaj pa je najbolj pomembno, da se njegovi možgani pravilno zgradijo. Za to pa potrebuje predvsem varno ljubečo navezanost in našo zmožnost ko-regulacije.

V tem času so zelo pomembne tudi fizične igre – ravsanje, skupna telovadba, objemanje – da ohranjamo povezanost tudi na telesnem nivoju.

Za trenutno krizo je značilen občutek nemoči (being helpless), najboljše zdravilo za nemoč pa je, da nekomu pomagaš. Otroci zelo radi pomagajo. Lahko pomagajo šivati maske, pomagajo vrstnikom ali mlajšim otrokom pri učenju online, pokličejo osamljene starejše občane ali jim pišejo, lahkodonirajo denar v humanitarne namene ... Občutek, da si v po-moč, je najboljše zdravilo za ne-moč.~~~

Poišči več na spletni strani: DrChristopherWillard.com

Povezava do webinarja:

https://vimeo.com/46... 2021-01 Launch

https://www.facebook.../marjana.skalic

[ora]

Matilda odlicno napisano ampak a ves,da po vsem tem casu meni zmanjkuje energije za vse nasteto in veckrat kk me vprasa zakaj pa...recem preprosto zaradi korone 😐
A dodatek dobijo zdaj vsi,ki hodijo v sluzbo? A mojemu recimo pripada potem ali je odvisno od delodajalca?

[_M_]

Kakšen dodatek? Za december je bilo sicer 200€ dodatka za privat sektor za vse, ki so delali. Je bila pa omejitev pri višini plače.

[ora]

Za delo v rizicnih razmerah?

[Ancka Pomarancka]

Ne, za vse, ki imajo bruto plačo nižjo od cca 1800€

[_Planet_]

Ora, podobno. Lani sem se še držala, vzpodbujala, zdaj pa enostavno kdaj tudi pred njim zakolnem, naj gre vse skupaj k vragu, ker me res mineva, ne vidim luči na koncu tunela.

[Barbarina]

ora, a dela v javnem sektorju?

[ora]

Ja v varstveno delovnem centru. Njihovi so skoraj vsi ze preboleli.

[Barbarina]

Delodajalec določi, koliko dejanskega delovnega časa je v "nevarnosti", za ta čas dobi 65% urne postavke.

[ora]

Ok,hvala!

[Fiona]

Tak super komentar, sama ne bi znala lepse napisat.
Mimogrede, danes je ura ze 12.30 pa se ni vcerajsnji rezultatov. Hm, mogoce se ne vedo kako dalje farbati narod...

"No, zdaj je uradno. Lažno pozitivnih hitrih testov ne brišejo iz evidenc. Lažno pozitivni hitri testi rešujejo življenja. Za dr. Beovič je to igra številka, za direktorico ZD Kranj dr. Žura je pozitiven izvid testa pač pozitiven izvid testa, zdravniki po navodilih MZ ponovitvenih PCR testov naj ne bi opravljali, razen če gre za kronične bolnike in kljub negativnemu PCR testu ne izbrišejo diagnoze, postavljene na podlagi hitrega testa. Epidemilogi pravijo, da z negativnim PCR testom lahko greš v službo, a zdravnik tega ne sme upoštevati, ker MZ pravi drugače. Noprou pravi, da bi v skladu s statistično (oz.deklarirano ) napako izmed 234 pozitivnih cca 60 lahko bilo lažno pozitivnih. Ampak deklarirana napaka bi morala biti enakomerno porazdeljena po regijah. 90% napačno pozitivnih hitrih testov na istem odvzemnem mestu NI taka napaka. Toliko lažnih pozitivnih testov kaže, da so popolnoma neuporabni. Pravilnosti rezultata sedaj niti z metom kovanca ne moremo več primerjati. Bolj uspešna bom pri določanju pozitivnega, če v starem telefonskem imeniku na slepo s prstom pokažem ime človeka, ki je pozitiven. Kdor sedaj ne vidi, da gre pri hitrih testih le za nabijanje številk, je zaslepljen. Zamerim zdravnikom, ki sodelujejo v tej farsi. Čisto vsak osebni zdravnik bi moral po pozitivnem hitrem testu svojega pacienta (ne bolnika) poslat na potrditveni PCR test. Novinarji, sprašujte, zakaj lažno pozitivnih hitrih testov ne brišejo iz evidenc? Sledilnik, uvedite še eno barvo za lažno negativne HAT teste, imate tudi vi že kakšne koristi od nekritičnega objavljanja rezultatov testiranja? Učitelji, negativni na PCR testih, ki ne smete na delo, kršena vam je ustavna pravica do dela, obrnite se na US. Cepljeni, preboleli, ali imate kaj več svobode? Pravijo, da smo zaprti zato, ker rešujemo vaša življenja, skrbimo, da se ne okužite s to smrtonosno boleznijo. No, vi ste jo preboleli ali pa ste pred njo zaščiteni ….. lahko prečkate meje občine, lahko kupite čevlje v trgovini, lahko obnovite kopalnico? Ne. Sedaj smo poslani v izolacijo oz. karanteno že na podlagi lažno pozitivnega HAT. Včeraj sem slučajo gledala prvih nekaj minut Odmevov. Prva novica o lažno pozitivnih učiteljih, potem pa g.Bergant hladnokrvno nadaljuje z rezultati ponedeljkovih testiranj. Niti z besedico ne namigne, da ti rezultati niso pravi, da so številke hitrih testov dokazano napačne. In danes bo vlada odločala in sprejemala ukrepe na podlagi nekorigiranih številk in nas barvala v rdečo in črno. Pa kdo še lahko verjame, da rešujemo življenja? Kako se še vedno lahko delite na leve in desne, na katerikoli strani ste, nekaj pameti pa vendarle še kdo premore?!"

[_M_]

No, zdaj so zunaj že zadnji rezultati glede stanja po regijah in baje smo rdeči, wau, v šolo bi šli torej!

[_Planet_]

Ja, menda samo še Posavska in JV ostajata črni. Danes razpravljajo o morebitnem sproščanju ukrepov, če sem prav zasledila.

[Ancka Pomarancka]

Jp mi nismo pridni.

[Marmelada]

Mi smo pa dobili obvestilo iz vrtca, da so danes prejeli okrožnico z ministrstva, in sicer da za čas od 26.1. do 29.1. ni pravne podlage, da bi bilo plačilo vrtca za otroke v rdečih regijah financiran iz proračuna. Torej ne od 1.2.,kot so govorili, ampak že en teden prej. Fajn bi bilo, da bi ministrstvo to že prej in vnaprej sporočilo, ne pa da izvemo, da bo še za nazaj treba plačat.

Par dni nazaj sem pisala vzgojiteljici, če drži, da od 1.2. naprej nismo več oproščeni plačila, pa je rekla, da niso še nobene okrožnice dobili.