

Kaj bi oblekle / obule / nosile?
#4761
Posted 29 August 2011 - 05:14 PM

Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#4762
Posted 30 August 2011 - 07:51 AM

Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#4763
Posted 30 August 2011 - 01:11 PM

Popolno mi je

Dear Leonard. To look life in the face, always, to look life in the face and to know it for what it is. At last to know it, to love it for what it is, and then, to put it away. Leonard, always the years between us, always the years. Always the love. Always the hours.
#4764
Posted 30 August 2011 - 01:52 PM


Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#4765
Posted 01 September 2011 - 03:27 AM

#4766
Posted 01 September 2011 - 05:24 PM

A tree too big to embrace ... is born from a slender shoot. A nine-story tower ... rises from a pile of earth. A thousand-mile journey ... begins with a single step.
(taoistična modrost)
#4767
Posted 02 September 2011 - 05:56 PM


#4768
Posted 02 September 2011 - 11:03 PM



#4769
Posted 03 September 2011 - 05:50 PM

Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#4770
Posted 04 September 2011 - 12:49 PM


Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
#4771
Posted 05 September 2011 - 10:35 AM



Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
#4772
Posted 06 September 2011 - 12:43 PM

#4773
Posted 06 September 2011 - 09:20 PM
Še dobro, da ne morem naročit.



<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#4774
Posted 07 September 2011 - 05:51 PM


A tree too big to embrace ... is born from a slender shoot. A nine-story tower ... rises from a pile of earth. A thousand-mile journey ... begins with a single step.
(taoistična modrost)
#4775
Posted 07 September 2011 - 06:51 PM

pointless." said reason. "Give it a try." whispered the heart.
#4776
Posted 08 September 2011 - 07:39 AM

Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#4777
Posted 08 September 2011 - 11:37 AM

joooj




Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
#4778
Posted 09 September 2011 - 09:06 PM




After all this time?
Always.
#4779
Posted 10 September 2011 - 10:38 AM


Dear Leonard. To look life in the face, always, to look life in the face and to know it for what it is. At last to know it, to love it for what it is, and then, to put it away. Leonard, always the years between us, always the years. Always the love. Always the hours.
#4780
Posted 11 September 2011 - 07:35 PM









Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
1 user(s) are reading this topic
0 members, 1 guests, 0 anonymous users