Immortelle: v Šentvidu pri Stični je. Ful znancev je bilo že tam, teta je pred leti prepričevala mamo, naj me pošljejo tja, ker sem bila po njenem bolano suha, naj me naučijo, kako se zdravo zredit.
Kaj vam gre najbolj na živce?
#4641
Posted 24 May 2011 - 08:34 AM
Immortelle: v Šentvidu pri Stični je. Ful znancev je bilo že tam, teta je pred leti prepričevala mamo, naj me pošljejo tja, ker sem bila po njenem bolano suha, naj me naučijo, kako se zdravo zredit.
#4642
Posted 24 May 2011 - 08:37 AM
Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
#4643
Posted 24 May 2011 - 10:08 AM
Jina ne rabiš odgovorit ampak : najprej si bla predebela, potem si imela anoreksijo, zdaj pa si ok ?
Ja, itak, saj sem že 4 leta kul.
Ti tabori so sick. Nikoli ne bi svojega otroka silila v kaj takega.
Nihče me ni silil, in niti najmanj ni sick, naučijo te zdravega načina življenja. Predlagali so mi, hotela sem pa sama it.
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#4644
Posted 24 May 2011 - 10:11 AM
Immortelle: v Stični je. Ful znancev je bilo že tam, teta je pred leti prepričevala mamo, naj me pošljejo tja, ker sem bila po njenem bolano suha, naj me naučijo, kako se zdravo zredit.
Jaz sem tudi bila tam, ker sem bila kao presuha. Najhujša nočna mora
Cosa vuoi che ti scriva?
Cosa vuoi che ti dica?
Tu sei ovunque in me.
#4645
Posted 24 May 2011 - 10:20 AM
Mi nismo bili skupaj.
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#4646
Posted 24 May 2011 - 10:23 AM
Cosa vuoi che ti scriva?
Cosa vuoi che ti dica?
Tu sei ovunque in me.
#4647
Posted 24 May 2011 - 11:41 AM
A tree too big to embrace ... is born from a slender shoot. A nine-story tower ... rises from a pile of earth. A thousand-mile journey ... begins with a single step.
(taoistična modrost)
#4648
Posted 24 May 2011 - 01:06 PM
Sam jz sm misnla, da sm šla zarad bronhitisa tja?!
There are some things I may not know
There are some places, dear Lord, I may not go.
But there's one thing of which I'm sure
My God is real for I can feel him in my soul.
I have found a way to live
in the presence of the Lord Hare Ram, Ram, Ram
Hare Ram, Ram, Ram, Sita Ram, Ram, Ram
#4649
Posted 24 May 2011 - 01:15 PM
Dear Leonard. To look life in the face, always, to look life in the face and to know it for what it is. At last to know it, to love it for what it is, and then, to put it away. Leonard, always the years between us, always the years. Always the love. Always the hours.
#4650
Posted 24 May 2011 - 01:18 PM
There are some things I may not know
There are some places, dear Lord, I may not go.
But there's one thing of which I'm sure
My God is real for I can feel him in my soul.
I have found a way to live
in the presence of the Lord Hare Ram, Ram, Ram
Hare Ram, Ram, Ram, Sita Ram, Ram, Ram
#4651
Posted 24 May 2011 - 01:21 PM
Tko jst jem, baje je to ful nezdravo, in mi gre ful na živce fant, ker me STALNO opozarja na to. Pa sej vem, da mi dobro hoče, sam sploh ne morem več normalno jest z njim, ker se skos dere name, da naj ŽVEČIIM! Haha.
Ampak vem zakaj tko jem, še v OŠ smo mel pač 20min za kosilo, pa preden si prišel do jedilnice, stal v vrsti, dobil itd., ti je ostalo glih 5min za pojest. In takrat sem se navadla hrano metat vase, in še vedno jem fuuuul hitro. Kebab sem (zdaj ga ne jem več
Bivši fant je vedno metal hrano vase. Vedno sem imela občutek, da je na tekmovanju v hitrostnem basanju. Prav neprijetno je mi je bilo, ker sem jedla še 20 min po tem, ko je on bil že sit.
#4652
Posted 24 May 2011 - 01:23 PM
Center za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični je bolnišnica, kjer se opravlja dejavnost rehabilitacije kronično bolnih otrok v starosti od 0 do 19 let in sicer za vsa bolezenska stanja.
Podgana, štuliš se v ančkino vlogo
Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
#4653
Posted 24 May 2011 - 01:34 PM
#4654
Posted 24 May 2011 - 05:16 PM
#4655
Posted 24 May 2011 - 05:20 PM
Očitno se je od takrat, ko sem bila jaz tam, precej spremenilo. Mi smo imeli 5 obrokov na dan.
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#4656
Posted 24 May 2011 - 05:24 PM
Pablo Picasso
#4657
Posted 24 May 2011 - 06:03 PM
Jaz bi zdaj prav z veseljem šla tja, da me naučijo nekega normalnega odnosa do hrane, ki ga nimam že pet let.
Po mojih opazanjih bi to koristilo marsikomu od nas. Sva se ravno prej s prijateljico pogovarjali, cesa vsega ljudje ne "zdravimo" preko hrane.
Moti me tudi, da starsem drobnih otrok okolica tudi kar naprej tupi, da so predrobni in, da bi jih bilo treba sopati s hrano, ceprav so za moje pojme "predrobni" otroci cisto normalni (pustimo ob strani tiste, ki so suhceni zaradi kaksne bolezni). Vec je taksnih, ki so predebeli - lasje mi gredo pokonci, ko vidim, da ze dojenckom tlacijo sladko hrano v usta, da malo starejsi otroci ne znajo prezivljati prostega casa ob aktivnostih v naravi itd..
Jaz sem bila vedno drobna in nejesca, en cas si je mami delala skrbi potem si je pa rekla, umrla od lakote ne bo in me pustila pri miru ter se pozvizgala na vse nasvete "pametnih tetk". In mi nic ne manjka. : )
#4658
Posted 24 May 2011 - 06:07 PM
Pa kar se otrok tiče - nmj, ko greš po ulici, sploh ni več otrok, ki bi se igrali skrivanje ali lovit ali 'koliko je ura' ali votevr, važno, da ima mali najnovejši komp in mobitel in plejstejšn in greš! Meni je to ful žalostno no. Mi smo bili suhi ravno zaradi tega, ker smo zajtrkovali, stekli ven, ostali cel dan zunaj, vmes mogoče skočili domov po flašo vode, ker smo med nogometom umrli, potem pa se vrnili zvečer, ko so nas napadali komarji in se zunaj ni nič več videlo, takrat pojedli nekaj malega, se umili in šli spat, a današnji otroci tekajo po raznih jezikovnih tečajih in glasbenih šolah ali pa sedijo za računalnikom, kjer so fizično čisto pasivni, ni čudno, da sem prav prijetno presenečena, ko vsakih sto let vidim kakega normalnega otroka.
Pablo Picasso
#4659
Posted 24 May 2011 - 06:10 PM
JA!!!
#4660
Posted 24 May 2011 - 06:17 PM
Zadnje čase kar naprej videvam mamice, ki svoje otroke kar v javnosti nadirajo, jim grdo odgovarjajo na njihova čisto normalna vprašanja in jih nestrpno vlačijo za roko.
Danes je ena luštna punčka, stara ene 6 let, svoji mamici v trgovini pela neko pesmico, pa ji je njena mama tako grdo zabrusila, naj že "enkrat za vraga utihne", da me je kar zabolelo pri srcu.
Punčka je bila potem tiho kot miška in žalostno gledala v tla.
Potem pa v našem bloku naletim na fantka in njegovo mamo, ki sta pred vhodom čakala na očka.
Fantek je bil žejen in je mamico lepo in vljudno prosil, da bi nekaj spil. Ona ga je gladko ignorirala. Ko sem vstopila, je fantek šel za mano in se ustavil pred vrati svojega stanovanja. Med tem, ko sem čakala na dvigalo, je mama prihrumela za njim, ga ful močno in grdo potegnila za roko in ga nadrla, češ da kaj si pa misli, da bo zdaj hodila zaradi njega nazaj v stanovanje, da bi že prej lahko razmišljal o tem, da je žejen in da naj kar pozabi na to. Prav drla se je na njega. Toliko, da ga ni udarila.
Če si že v javnosti takole upajo, ko jih vsi gledajo, kako je šele doma.
ॐ Be a voice, not an echo. ॐ
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users










