1077 replies to this topic

[Kalypso]

Če apliciraš za delovno mesto v Italiji, Nemčiji, Angliji, Franciji, itd., skratka v nesosednjih državah (It sem dala sem zato, ker so glupi, in ne vejo niti, kateri jezik se govori v Sloveniji ), a je smiselno napisat, da pač znaš srbsko, hrvaško in makedonsko?

Ja, je smiselno. Itak ne vedo, da so si jeziki ful podobni, pa fajn zgleda na papirju, če piše da znaš še kak jezik več kot samo angleški. Koliko to pripomore k temu, da dobiš delo je sicer vprašanje. Negativno zagotovo ni. Jaz imam na cv-ju navedeno znanje srbščine in hrvaščine (oboje razumem, znam brat srbsko cirilico, govorim in pišem pa bolj tak tak), ampak v motivacijskem pismu tega ne izpostavljam. Bi pa izpostavila, če bi bilo v oglasu na katerega se prijavljam izrecno zaželjeno znanje katerega od teh jezikov ali če bi institucija/podjetje delalo z ex-jugoslovanskimi trgi. Na zadnjem intervijuju, na primer me je gospa, ki me je intervijuvala povprašala po znanju teh jezikov in se ji je zdelo zelo uporabno, ker njihova institucija občasno sodeluje tudi umetniki iz območja bivše Jugoslavije. Če ne bi imela teh znanj navedenih na cv-ju verjetno niti do intervijuja ne bi prišla.

[Marmelada]

Smo vsi Slovenci v druzini, tko da se od kaksnih sorodnikov ne bi mogla naucit, se na morje smo vedno v Slo hodili in jebiga.
 

Pri nas tudi in kot otrok sploh nisem hodila z družino nikamor na počitnice. Hrvaško sem se naučila, ko sem začela precej gledati njihove tv programe (so večkrat kakšni v redu filmi, serije, ali pa kakšne njihove kuharske oddaje pogledam, Miljonarja sem gledala). Sem pa malo v dvomih glede tega, ali naj se uvrstim znotraj določenega razreda pod 1 ali pod 2. Če napišem slušno in bralno razumevanje C2 se mi že zdi, da to moraš res v nulo znat. Jaz pa recimo tako v ang. kot tudi hrv. ne razumem zdaj čisto vsega, raznih težjih besed in strokovnih izrazov. S srbščino nisem ravno v stiku, ampak se mi zdi, da je dokaj podobna hrvaščini? Razumem človeka, ki mi kaj po srbsko govori, ampak tega ne bom pisala pod znanje jezikov, ker nisem sigurna.

 

Coco, jaz bi vsekakor napisala te 3 jezike, če jih pač res znaš oziroma razumeš.

 

Danes je K. zvedel, da baje (seveda v kolikor se kaj ne spremeni) imajo za pripravnike in strokovne sodelavce "prepoved" zaposlovanja do 2015. Še ene, ko je šla na porodniško ni smeli zamenjati. 

:S Super.... Jaz sem se zdaj prijavila samo za pripravništvo z delovnim razmerjem. Vem, da trenutno ni šans, ampak da sem vsaj na listi, ko in če bodo spet zaposlovali. Sem klicala večkrat na višja sodišča in so povsod povedali, da ne morejo vedeti, do kdaj bo prepoved veljala. Na enem od višjih sodišč pa se je uslužbenka prav začudila, da zakaj se pa za volontersko nisem prijavila. Ne vem, mogoče res zamujam dragoceno izkušnjo, ampak trenutno hočem poskusit srečo, če mi uspe dobiti kje plačano pripravništvo in se vmes ali proti koncu prijaviti za volontersko.

[Christianne]

Moja sestra je dobila volontersko po več kot enem letu, ampak je potem zavrnila, ker je ravno dobila službo. Se je pa istočasno prijavila na oboje, tako da je še vedno na listi za plačano. Res je trenutna situacija kar krizna glede tega :/ Ampak ni za obupat, važno da si na seznamu, mogoče se ti pa nasmehne kakšna priložnost za službo. 

[Marmelada]

Jaz bi za volontersko kar hitro prišla na vrsto, vsaj tako so mi rekli. Kolegica, ki je imela povprečje pod 8, je prišla po 4-5 mesecih na vrsto. Jaz mam čez 8, tako da bi pomoje najkasneje v 3 mesecih dobila, razen če je zdaj večji naval, ne vem. Vem, da je dobra izkušnja, ampak bi raje prej poskusila srečo drugje. 8 mesecev zastonj delat mi je malo huda, čeprav je na veliko področjih tako in nimaš neke izbire. Poleg tega bi se v vsakem primeru morala vozit in je to še dodaten strošek. Pa po eni strani se mi tudi zdi bolj smiselno, da greš na volontersko pripravništvo na sodišče malo preden greš na pravosodni izpit, da imaš še sveže znanje.

[-supergirl-]

mislim, da to zujf določa. Prepoved za zaposlovanja v javni upravi. Poglej zujf in ostalo na to temo.

[Eli]

Ja, pa mislim, da je neka uredba vlade...

[Michelle]

Imaš mogoče kakšen primer res dobrega motivacijskega pisma? Na internetu nisem nič kaj veliko našla. Moram še bolj podrobno prebrskat.

 

Oprosti Marmelada, nimam. Imam samo svojega, ki je po mojem mnenju relativno dobrer, ga pa spreminjam glede na prosto delovno mesto. Pri primeru, ki si ga navedla, me je zmotilo to, da je pismo tako dolgočasno...jaz bi imela občutek, da bom zaposlila totalno dolgočasno osebo, če bi prebrala takšno pismo in ne vsebuje nobenih dejanskih podatkov. Poleg tega mi ni všeč ta starinski jezik, jaz nikoli ne uporabljam fraz kot so 'na tem mestu bi še pohvalila', 'dragocene izkušnje', itd. Poleg tega se jaz v motivacijskem pismu tudi malo bolj hvalim, ne vem sicer koliko je to v redu. Moje pismo izgleda nekako tako - povem, kje sem zasledila oglas, zakaj se prijavljam nanj, kakšna je moja izobrazba, za katera področja sem usposobljena, naštejem nekaj večjih poklicnih uspehov (s tem mislim, da omenim tista delovna mesta, ki so v določenem primeru relevantna, ne pa zdaj vsake neke prakse ali pripravništva), omenim znanje jezikov, prevozno sredstvo in lasten prevoz, povem, da prilagam Europass v priponki in izrazim željo po razgovoru. 

 

 

Kar se jezikov tiče, pa je meni totalno mimo, ko nekdo napiše hrvaško, srbsko, bosansko, kaj jaz vem kaj še in zgleda, kot da človek govori 8 tujih jezikov, v resnici pa se še v angleščini ravno komaj kaj zmeni. Sem mnenja, da če dejansko znaš hraško in če znaš tudi srbsko, veš kakšne so razlike med tema dvema jezikom, slovnične zakonitosti, itd...potem to tudi napišeš. V vseh drugih primerih jaz pač tega ne bi pisala, ker se sliši kot neko brezvezno hvalisanje in kot da hočeš svoj manjko v znanju jezikov nadomestit s tem. Jaz imam v CV-ju napisano angleščino in hrvaščino. oboje znam in nimam težav komunicirati v teh dveh jezikih. Srbščine nimam napisane, čeprav gladko berem cirilico, ki sem se je pač naučila že kot otrok, ne bi pa znala s Srbom komunicirati izključno v srbščini, ampak bi verjetno govorila neko mešanico hrvaščine in srbščine. Prav tako nimam napisane francoščine in nemščine, pa sem se prve učila 4 leta, druge pa 6 let, seveda se znam zmeniti v trgovini in tudi prodat me ne bi mogli, ampak to ne štejem pod znanje jezika. Ne vem no, malo samokritičen je pa vseeno treba biti. 

[Coco*]

Oho, zdaj si me spomnila, da potem znam še bosansko , čeprav mi je ta miks turcizmov in novih hrvaških besed grozljiv. Jaz ločim te jezike med sabo, pri hrvaščini mi ene stvari niso jasne, ker je novodobna hrvaščina tako spremenjena, da se včasih prav vprašam 'wtf, kdo si je to izmislil' in se je izogibam, ker nisem čisto sigurna, kaj novega so si v zadnjih mesecih izmislili. Seveda moj nivo teh jezikov ni C2, ker so na tem nivoju ponavadi samo ljudje, ki ta jezik študirajo, ampak se mi ne zdi, da bi šlo za neko brezvezno hvalisanje. Makedonščino sem pa znala za kak A2, čeprav že dolgo nisem bila z njo v kontaktu, razen ko z Makedonci v hecu navržem kako makedonsko zraven, in je po moje zdaj uboga.

[Hevea]

 

Kar se jezikov tiče, pa je meni totalno mimo, ko nekdo napiše hrvaško, srbsko, bosansko, kaj jaz vem kaj še in zgleda, kot da človek govori 8 tujih jezikov, v resnici pa se še v angleščini ravno komaj kaj zmeni. Sem mnenja, da če dejansko znaš hraško in če znaš tudi srbsko, veš kakšne so razlike med tema dvema jezikom, slovnične zakonitosti, itd...potem to tudi napišeš. V vseh drugih primerih jaz pač tega ne bi pisala, ker se sliši kot neko brezvezno hvalisanje in kot da hočeš svoj manjko v znanju jezikov nadomestit s tem. Jaz imam v CV-ju napisano angleščino in hrvaščino. oboje znam in nimam težav komunicirati v teh dveh jezikih. Srbščine nimam napisane, čeprav gladko berem cirilico, ki sem se je pač naučila že kot otrok, ne bi pa znala s Srbom komunicirati izključno v srbščini, ampak bi verjetno govorila neko mešanico hrvaščine in srbščine. Prav tako nimam napisane francoščine in nemščine, pa sem se prve učila 4 leta, druge pa 6 let, seveda se znam zmeniti v trgovini in tudi prodat me ne bi mogli, ampak to ne štejem pod znanje jezika. Ne vem no, malo samokritičen je pa vseeno treba biti. 

 

Meni se pa zdi, da je smiselno napisat tudi take jezike, v katerih se pač zmeniš malo težje, ampak se vseeno znaš. Glih vsakega jezika, v katerem znaš rečt dober dan in na zdravje seveda ni treba navajat, ampak ne vidim razloga, zakaj ne bi navedla jezikov, v katerih lahko komuniciram, ampak pač na malo nižjem nivoju.

[_M_]

Meni se zdi "čudno" al kako naj rečem, da se po štiri- ali šestletnem učenju jezikov ne upaš tega omeniti vsaj kot pasivno znanje jezika.

saj sem tudi jaz rekla, da mi dveletno učenje IT v gimnaziji  (po 2 uri na teden)ni pustilo nobenega znanja, ampak 4 leta se mi pa zdijo nekaj čisto drugega

[Freya_]

Meni se zdi tisti primer motivacijskega pisma super in niti najmanj dolgočasen. Jaz bi ga seveda malo "poosebila" in verjetno napisala kak stavek več, kot neka osnova se mi pa zdi zelo v redu.

[Michelle]

Meni se zdi "čudno" al kako naj rečem, da se po štiri- ali šestletnem učenju jezikov ne upaš tega omeniti vsaj kot pasivno znanje jezika.

 

Ja ne vem, saj mogoče imaš prav in se jaz motim, pač nimam občutka, da bi ta dva jezika znala, težko se v njiju sporazumevam, sploh v francoščini in iz tega vidika svojega znanja ne izpostavljam kot prednost. Zdi se mi, da če te delodajalec zaradi tega zaposli, potem tudi pričakuje od tebe to znanje, s svojim 'živjo, jaz sem michelle, eno kavo z mlekom prosim' mu bom pa bolj težko koristila. Sem se pa sama učila že ful dolgo nazaj in sem vse pozabila, tudi prelena sem bila, da bi se v Avstriji pogovarjala nemško ali s Francozinjami francosko, sem se pač kar angleško in itak pozabiš. Bi bila razlika, če bi se jezika učila zdaj v odrasli dobi, v tem primeru se tudi v dveh letih lahko čisto fajn naučiš. 

[_M_]

Jaz pa mislim, da je ravno obratno, da se več naučiš v mladih letih. Jaz sem iz gimnazije ful odnesla od nemščine, slovnico sem bolj ali manj obvladala in ko sem začela po 7 letih delat in pri svojem delu uporabljat nemščino, so mi manjkale samo besede z določenega področja, osnove so mi pa ostale in tako sem hitro napredovala tudi pri besednem zakladu. Potem smo sicer imeli v službi tudi obnovitveni tečaj in kao nekaj tud nadaljevalnega, ampak prisvoji "šibkih točkah" nisem pretirano napredovala, se mi zdi, da znam toliko, kot sem se naučila v srednji....

[Marmelada]

Meni se tudi ne zdi nič narobe, če po 4 in 6 letih učenja jezika omeniš to vsaj kot pasivno znanje jezika ali napišeš, da znaš vsaj osnove. Mislim, da marsikdo, ki se zna sicer brez problema sporazumevati v nekem jeziku, ne pozna prav slovničnih zakonitosti.

 

Jaz sem si napisala osnutek motivacijskega pisma. Ker delovna mesta niso bila razpisana, sem kot zadevo napisala ponudba za to pa to delo. V nadaljevanju sem napisala, če bodo morda v prihodnje iskali novega pripravnika in napisala, da me delo pri njih zelo zanima in sem se zato odločila, da se jim predstavim. Ker izkušenj s področja, kjer bi rada delala nimam, sem napisala nekako takole. Navedla sem svojo izobrazbo in da sem v času študija pridobila ustrezno strokovno, teoretsko znanje, ki ga želim uporabiti, pokazati, izpopolniti, nadgraditi tudi v praksi. Da si želim ustvariti kariero v tem in tem poklicu in bi se rada z opravljanjem dela pri njih pripravila za pristop k strokvnemu izpitu in se usposobila za samostojno opravljanje tega poklica. In da sem prepričana, da bi z delom pri njih pridobila veliko izkušenj in novega znanja, ker imajo že dolgoletno tradicijo in so visoko usposobljeni. Potem sem napisala, da menim, da sem prava oseba za njih, ker imam te in te osebnostne lastnosti (sem natančna, skrbna, prilagodljiva, potrpežljiva, motivirana bla bla), da sem pripravljena na nove izzive in dodatno izobraževanje, da sem tudi za timsko delo... omenila sem tudi, da lahko z delom začnem takoj in da sem se pripravljena preseliti.

 

Na koncu zahvala, da so ponudbo obravnavali in da sem jim na voljo po tel. ali mailu. ter da prilagam življenjepis. Še željo po razgovoru moram vključit.

 

Znanja jezikov nisem omenjala, ker imam to itak že v življenjepisu in ne gre za neko mednarodno službo. Vozniškega izpita tudi nisem posebej izpostavljala še enkrat. Lastnega prevoza tudi nisem napisala, ker nimam svojega avta.

 

Prvič pišem motivacijsko pismo, tako da ne vem, če sem ga zadela? Kopijo diplome prilagate zraven, če pošiljate ponudbo, ko ni nobenega razpisa?

[Michelle]

Marmelada, meni se zdi, da si zelo v redu to napisala. 

[Marmelada]

Naslednji teden jih bom nekaj poslala, potem pa bo kar bo.

 

Se pa počutim kot največji bebec, ker ne znam delati z Excelom, kar pa skoraj povsod zahtevajo. V srednji šoli/na faksu nismo nikoli delali z njim in se nisem nikoli naučila. Ena od naslednjih misij je tudi nabavit kakšen priročnik in se začet učit.

[Ana]

Marmelada, ti nameravaš delati pravosodni izpit? Zdaj iščeš pač bolj službe kjer ni zahtevan predvidevam?

[Marmelada]

Rada bi dobila zaposlitev kot pripravnica pri odvetniku. Pravosodnega izpita itak ne moreš it delat kar takoj.

[Ana]

Aja, saj res. Sem pozabila da moraš najprej met nekaj let prakse.

[bellini]

Marmelada, če slučajno ne veš, spremljaj malo spletno stran odvetniške zbornice. Tam odvetniki pogosteje objavljajo razpise za delovno mesto kot na strani zavoda.