812 replies to this topic

[Barbarina]

Pa letalska iz Trsta ceneje kot avtobus do LJ

[Sarah]

Res, za kere termine si gledala? Jaz sem malo na hitro pogledala pa nisem nasla posebej poceni.

[Jinadaze]

Sarah, ti bom kar tu odgovorila - midve sva dali za letalski 72 €, bookirali sva jih pa ze na zacetku oktobra.

[Matilda]

Priznam, da sem fouž, vsaj glede lepega vremena, meglene Ljubljane imam res že poln kufr.

[ora]

Pa res ugodno. Midva morava tudi se malo natuhtat kam bi sli na dopust, ce bo moznost.

[Sarah]

Jina na osebo seveda, ane? To je kul cena. Jaz sem tudi iz TS gledala za konec aprila/prvomajske oz konec marca/ Velika noc, zato najbrz visje cene.

[ora]

A veliko hodita okrog? Je naporno?

[Jinadaze]

Ne, za obe.
Hodiva pa ogromno, metroja in busov ne uporabljava, niti nisva rentali koles. Bolj prakticno je hodit, ker si lahko vec stvari spotoma ogledas, si neodvisen od prometa, ki je dokaj hekticen, pa tudi lazje se je orientirati. Poleg tega najem dobrih koles sploh ni poceni, najina nastanitev jih ponuja za 11 € na dan na osebo. Baje jih tudi na veliko kradejo. Za ta denar si raje kdaj pa kdaj privosciva voznjo s taksijem, ker bi nama sicer noge odpadle.
Tudi z letalisca sva prisli s taksijem in nazaj greva tudi, ker nama je tako najbolj prakticno.

[Frida]

Malo se spočiješ in potem napišeš vse podrobnosti in vtise

[Jinadaze]

Se bom kar lotila, dokler je še sveže. Sem tako polna vtisov, da bo najboljše, da kar po dnevih začnem.

 

Torej, bivali sva v apartmajskem kompleksu Valenciaflats Centro Ciudad, ki se nahaja v samem centru (lokacija), za 4 nočitve preko Bookinga sva dali 224 €. Razen jutranjega prometnega hrupa nimam pripomb, ampak to je treba vzeti v zakup (in čepke za ušesa s sabo pa je). Namenoma sem iskala apartma čimbolj v centru, da sva imeli vse na dosegu roke. Pohvalila bi sploh čistočo, res je bilo spotless, ko sva prišli, potem pa čistijo vsake 3 dni brez doplačila, ne glede na trajanje bivanja. Osebje je zelo prijazno in ustrežljivo, angleščina jim laufa. Za razliko od razumevanja nasploh je to kar izjema, ker še v večini trgovin in restavracij ne govorijo angleško (ko jih vprašaš, rečejo ne, potem pa nadaljujejo v španščini, briga jih ), ampak s sporazumevanjem nasploh nisva imeli težav.    

 

Ker sva prvi dan prišli pozno in je bila nedelja, sva se samo malo sprehodili po okolici in šli spat. Standardno je, da ob nedeljah ob štirih vse zaprejo, tako da ne moreš ne v trgovino in ne v lokal. To je za nas nekaj čisto neobičajnega, ker smo navajeni, da je praktično skos vse odprto in nikjer drugje, kjer sem bila, ni tako. Slovenci smo kar razvajeni glede tega. 

 

Doma si nisva delali nekih konkretnih planov, niti nisva imeli ne vem kakšnih pričakovanj. Samo okvirno sva dorekli, kaj bi si radi ogledali, potem pa spontano videli vse to in spotoma še veliko več, ker sva večinoma pešačili.

Prvo jutro sva za zajtrk prigriznili nekaj malega, kar sva imeli s sabo, nato pa se odpravili na glavno tržnico, ki je samo 500 m oddaljena od apartmaja. Ogled Mercado Central je obvezen, če obiščete Valencio. Arhitektura je zares mogočna, v Art Nouveau stilu in na več kot 1000 stojnicah najdeš vse kar ti srce poželi, ni da ni. Midve sva se okrepčali s pogačami s šparglji in mlado čebulo, polnjenimi žepki iz testa (skuta, razne zelenjavne file, tudi mesne imajo) in solato iz hobotnice z zelenimi olivami in papriko. Že na tem mestu moram poudariti, da je bila vsa hrana, ki sva jo jedli tekom potovanja BOŽANSKA. Večinoma jedi bazirajo na testu, rižu, zelenjavi, ogromno je morske hrane in udarjeni so na meso. Na tej tržnici imajo sigurno na tone pršuta. Pa sadja, ki ga sploh še nisem videla, zelenjave vseh sort in začimb, da glava peče. Težko se je odločiti, kaj bi vzel in tam sigurno lahko ostaneš več ur. Tisti dan so imeli zunaj tudi tržnico z oblekami, ki je naslednje dni ni več bilo, tržnica pa je odprta vsak dan od 7 - 15. Po siesti ne odprejo več, tako da ljudje večinoma nakupujejo dopoldne.

 

 

Od tam sva šli na kavo v bližnji lokal, ki ga moram priporočati - Plaza del Mercado. Uživali sva v dobri kavi, sveže stisnjenem pomarančnem soku in brandyju in načrtovali obisk plaže. Tja sva šli kar s taksijem, odložil naju je pri Parque Saludable, od tam pa sva šli peš na najbolj znano plažo La Malvarrosa in prehodili celo, razdeljena je na tri dele - Malvarrosa, Las Arenas and Patacona. Bosonogi sva hodili par ur po zbiti mivki, ki je idealna tudi za tek. Plaže so ogromne in čiste, niso pa za dopustovanje nič posebnega, daleč od rajskih, hkrati pa v primerjavi s tipičnimi mestnimi plažami kar presunljive. Tik ob plaži je cela vrsta beach barov in restavracij z morsko hrano, pa promenada z drevoredom palm in luštne raznobarvne hiške z vrtovi, strelicije so povsod.  

 

 

 

[Jinadaze]

S plaže sva šli peš do centra in se sprehajali skozi parke, ki se vijejo skozi mesto. Najprej sva se ustavili v parku pred opero - Palau de les Arts Reina Sofia, kjer je krasen rožni vrt in cel kup zelišč raste. Res prijeten del, kjer lahko v miru posediš in uživaš v razgledih.

Opera je tudi skrajni del Ciudad de las Artes y de las Ciencias (City of Arts and Sciences), ki je glavna znamenitost mesta in bom o njem pisala posebej. Spotoma sva se ustavili še v Gulliver Park, ki je raj za otroke vseh starosti in se veselo spuščali po toboganih.

 

 

 

Na poti do apartmaja sva si od zunaj ogledali še glavno železniško postajo - Estació del Nord in Plazo De Toros, ki je v bistvu bullring v slogu rimskih amfiteatrov. Na slikah spodaj so še tipične mestne stavbe (kakšni patrioti so, povsod imajo razobešene zastave ) in osrednji mestni vodomet, ki je zares veličasten in obkrožen z božičnimi zvezdami. 

 

[Jinadaze]

Tretji dan sva si rezervirali za obisk Oceanografica, ki je daleč največji akvarij v Evropi in sva bili navdušeni. Vstopnina je 30 €/osebo (še malo več kot za Bioparc), ampak obisk priporočam vsem, ki se znajdete v mestu. Nama bi bilo zelo žal, če ne bi šli, kljub temu, da sem sama na začetku imela moralne pomisleke, ker sem proti ZOO-jem. Posvetovala sem se z več osebami, ki so akvarij že obiskale in se pozanimala, da je za živali dobro poskrbljeno, veliko jih je tudi na prostem. Smilili so se mi edino mroži in beluge, ki za moje pojme sodijo samo v svoj naravni prostor, hkrati pa priznam, da sem bila čisto prevzeta, ko sem jih gledala, kako se z žogami igrajo v vodi. Čisto nora sem tudi na pingvine in zelo všeč sta mi bila tunela, pod katerima se sprehodiš pod morskimi psi, skati idr. ribami nad glavo. V akvariju imajo tudi okoljevarstvene projekcije, ki se jih splača pogledati, sicer pa je razdeljen na 14 sklopov s posameznimi skupinami živali, okolje pa je prilagojeno naravnemu. Čez celo leto so tudi predstave z delfini, ampak je nisva šli gledat, ker bi morali predolgo čakati (ena predstava je dopoldne, druga pozno popoldne). Zaprt in prazen je bil edino del z metulji, žal. 

 

 

 

 

 

 

[Jinadaze]

Kot sem že zgoraj omenila, je Oceanografic samo eden od kompleksov v sklopu Ciudad de las Artes y de las Ciencias, ikone Valencie, ki sem si ga želela videti že več let. Kot zanimivost - izgradnja je stala skoraj 900 mio €, razteza pa se na več kilometrih, obkroženih z vodo. Arhitektura je še presegla moja pričakovanja, res je spektakularna. Tukaj najdete opero, akvarij, interaktivni muzej znanosti, botanični vrt, 360 projekcijsko dvorano in koncertno dvorano (to zdaj prenavljajo), kupite pa lahko vstopnico za več enot skupaj. Zanimive so fasade stavb, ki so sestavljene iz belega mozaika, ki se na soncu (kar je tukaj večino leta) lepo posveti. 
 

 

 
Po xy prehojenih kilometrih sva šli na zasluženo kavo v La Chipirono (ambient je tudi tukaj uau!), dan pa sva zaključili s sprehodom po mestu in si za večerjo privoščili božansko paello v restavraciji Asador Pipol. Načeloma jo je treba naročiti prej, drugače čakaš dobre pol ure, ker vsakič pripravijo svežo. Nama so zato zastonj prinesli še predjed, tako da se nisva pritoževali. Izbirate pa lahko med klasično, morsko, mesno in zelenjavno paello, poleg tega je lokalna paella nekaj čisto drugega, imenuje pa se Arroz a la valenciana. 
 

[Jinadaze]

Četrti dan sva se odpravili v muzej keramike - González Martí National Museum of Ceramics and Decorative Arts, ki se nahaja v eni najbogatejših četrti v mestu, ki je sicer polna dizajnerskih butikov in posh lokalov. Midve sva šli v enega (Cool Bar Vlc) na kavo in na postrežbo čakali tako dolgo, da sva šli že skoraj naprej. Ampak se je splačalo počakati, ker sva dobili res odlično kavo, zeleni čaj in čokolado.

Muzejska stavba Palace of the Marqués de Dos Aguas je ena glavnih znamenitosti mesta, prava paša za oči s slogu rokokoja, poleg keramike pa je posvečen tudi tekstilu (svili), tradicionalnim kostumom in pohištvu. Vstopnina je 3 € na osebo.

Mene je edino motilo, da ni ang podnapisov, zato je bil to tudi edini muzej, ki sva si ga ogledali. Prvotno sva načrtovali tudi obisk muzeja svile, ampak verjetno tam ne bi bilo nič drugače. So pa vsi muzeji ob ponedeljkih zaprti pa tudi na odpiralni čas je treba biti pazljiv, da ne zgrešite.

 

 

 

Precejšen del dneva sva porabili za šoping v centru mesta, ki je pravi raj za to. Poleg znanih high street trgovin in drogerij je tukaj tudi cel kup lokalnih trgovinic in butikov z dušo.

Ta dan sva obiskali še eno tržnico in sicer Mercado de Colón, ki naju je spet pustila odprtih ust. Gre za nacionalni spomenik Art Nouveau arhitekture. Mene notranjost in koncept tržnice malo spominja na Londonski Covent Garden, zato sem se tukaj počutila res domače. Obsega več gostinskih ponudnikov kot stojnic v pravem pomenu, zato sva šli sem tudi na odlično večerjo. Jaz sem v restavraciji Suc de Lluna jedla bio solato z dimljenim divjim lososom, paradižnikom, pomarančo, rozinami, olivami, krutoni in sezamom.   

 

 

 

 

 

Zadnji dan sva imeli opoldne let, tako da razen svežega zajtrka s tržnice nisva šli nikamor.

Verjetno mi ni treba poudarjati, da naju je Valencia navdušila v vseh pogledih in bi tam ostala še veliko dlje, zagotovo in z največjim veseljem pa se bom vrnila. Hkrati pa se mi zdi, da sva v relativno kratkem času ogromno videli in se naužili utripa mesta, verjetno sem kaj tudi izpustila. Po eni strani se mi mesto zdi podobno Barceloni, sploh kar se tiče sproščenosti, klime, ritma, obenem pa sem se v Valenciji počutila še veliko bolj domače pa tudi dosti manj obljudeno je (poseljeno in turistično), nobene gneče ni bilo in bistveno bolj čisto.

 

[Frida]

Super Jina, hvala za poročilo.    Pa ful si lepe slike naredila. 

Jaz moram tudi kdaj kaj na zahod pogledat, vedno rinem na vzhod..

[Barbarina]

Jina, krasne fotografije in porocilo. Kaksne so pa kaj cene hrane? Primerljivo z Italijo?

[Jinadaze]

V povprecju je hrana veliko cenejsa kot v Italiji, za primerjavo:

Restaurant Prices in Italy are 39.92% higher than in Spain
Groceries Prices in Italy are 32.41% higher than in Spain
(Vir: Numbeo)

Imajo nizji standard, hkrati pa nekoliko vecjo kupno moc. Italija je itak ful draga (hrana, najemnine, gorivo).

[Sarah]

Kaksne so pa cene v restavracijah in na trznici? Recimo paella, ta solata, kave?

[Jinadaze]

Paella za dva 30 €, solata 10 €, na trznici so cene sadja in zelenjave primerljive z nasimi (vsaj tisto kar se dobi pri nas, ostalega ne morem primerjat), razne tortilje/frittate so ful poceni, za konkreten kos das 2 €, slani prigrizki na kg tudi niso dragi. V povprecju je bela kava 2 €, espresso pa 1,2.

[Sarah]

Potem ne tam tam kot Barcelona. Hvala!