Posted 30 December 2005 - 09:15 AM
Pa še ena kritika, ki mi je letos padla v oči:
FILMI, KI JIH NISTE VIDELI
Večina letošnjih filmov je bila narejena za otroke. Tisti, ki niso bili narejeni za otroke, so izgledali tako, kot da so narejeni za otroke. Tisti, ki niso bili narejeni za otroke in ki niso izgledali tako, kot da so narejeni za otroke, so bili narejeni za otroka-v-odraslem. Tisti, ki niso bili narejeni za otroke, ki niso izgledali tako, kot da so narejeni za otroke, in ki niso bili narejeni za otroka-v-odraslem, so izgledali tako, kot da so narejeni za otroka-v-odraslem. In seveda – tisti filmi, ki niso bili narejeni za otroke, ki niso izgledali tako, kot da so narejeni za otroke, ki niso bili narejeni za otroka-v-odraslem in ki niso izgledali tako, kot da so narejeni za otroka-v-odraslem, so izgledali preprosto tako, kot da so narejeni za odrasle, ki so ostali na razvojni stopnji otroka. Z eno besedo – kot da filme gleda le še Michael Jackson. Bolj ko se svet globalizira, bolj se infantilizira. In bolj se peterpanizira. Filmi računajo, da jih bo gledal mali analni fetišist. Zato ne preseneča, da je glavni stilem večine teh filmov izločanje – saj veste, prdenje. Pa take reči. Hja, analni humor je zaščitni znak teh filmov. In zdaj pomislite, kaj ste gledali letos: same remake, sama nadaljevanja, same ekranizacije TV serij, same adaptacije stripov in računalniških igric. Spomnite se:
Alfie (remake)
Amityville: Hiša groze (remake)
Batman: Na začetku (prequel)
Beneški trgovec (remake)
Bodi kul (nadaljevanje)
Carja Hazzarda
Chucky se vrača (nadaljevanje)
Charlie in tovarna čokolade (remake)
Deuce Bigalow – Evropski žigolo (nadaljevanje)
Dežela živih mrtvecev (nadaljevanje)
Doom (adaptacija)
Elektra (adaptacija)
Fantastični štirje (adaptacija)
Fantom iz opere (remake)
Harry Potter in ognjeni kelih (nadaljevanje)
Herbie: S polnim gasom (remake)
Hiša voščenih figur (remake)
King Kong (remake)
Krog 2 (remake + nadaljevanje)
Legenda o Zorru (nadaljevanje)
Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna (nadaljevanje)
Medvedek Pu in Slovon (nadaljevanje)
Mi še vedno nismo angeli (nadaljevanje)
Morilec mehkega srca 2 (nadaljevanje)
Napad na policijsko postajo številka 13 (remake)
Navihana druščina 2 (nadaljevanje)
Njegovi tastari (nadaljevanje)
Prenašalec 2 (nadaljevanje)
Rezilo: Trojica (nadaljevanje)
Riddickove kronike (nadaljevanje)
Temačna voda (remake)
Ugani, kdo pride na večerjo (remake)
Vojna svetov (remake)
Vojna zvezd: epizoda III – Maščevanje Sitha (nadaljevanje + prequel)
Zaplešiva (remake)
Zaporniško dvorišče (remake)
Zatoiči (remake)
Zboristi (remake)
XXX 2: V pripravljenosti (nadaljevanje)
Hja, stalno ponavljanje istega, stalno vračanje istega. Tudi v tem je nekaj analno-fetišističnega: le kaj drugega pa hoče otrok, če ne prav stalnega vračanja istega, stalnega ponavljanja iste zgodbe, iste pravljice, znova in znova, spet in spet. Remake, nadaljevanja, ekranizacije in adaptacije so formati, ki obljubljajo stalno vračanje istega, še več – remake, nadaljevanja, ekranizacije in adaptacije omogočajo analno-fetišistično percepcijo sveta. In filma. Ne pozabite, da je bil film Morski deček in deklica iz lave posnet po scenariju, ki ga je napisal Racer, sedemletni sin Roberta Rodrigueza. Film bo gotovo dobil tudi sequel – in prequel. In nadaljevanje.
In zdaj se vprašajte: po čem si boste najbolj zapomnili leto 2005? Vi – s tem mislim vas, osebno. Po čem torej? Točno: po tem, da ste postali ponosni lastniki rekordnega števila filmov, ki jih niste videli – in ki jih ne boste nikoli videli. Po čem? Okej, naredimo ovinek prek Nicka Hornbyja, britanskega pisatelja, ki ga zelo dobro poznate – če ne po romanih, pa vsaj po ekranizacijah njegovih dveh romanov, High Fidelity in About a Boy. V prvem ste imeli tipa, ki se ne more ločiti od svojih vinilk, v drugem pa tipa, ki dobro služi z očetovim božičnim džinglom (avtorske pravice so njegova banka). No, Hornby je pred dvema letoma objavil tudi knjigo 31 pesmi (31 Songs), v kateri je popisal pesmi, ki mu – iz povsem različnih, pogosto povsem banalnih razlogov – pomenijo največ. Recimo: Thunder Road (via Bruce Springsteen)… Samba Pa Ti (via Santana)… Rain (via The Beatles)… Late for the Sky (via Jackson Browne)… One Man Guy (via Rufus Wainwright)… in tako dalje. In seveda – Can You Please Crawl Out Your Window. Via Bob Dylan, se razume. Ob tem Hornby prizna, da ni ravno velik Dylanov občudovalec in da ima pravzaprav le dva njegova albuma, Blonde on Blonde in Highway 61 Revisited – oh, in še dva, Bringing It All Back Home in Blood on the Tracks. Ni čudno: “Vsakdo, ki ljubi glasbo, ima te štiri albume.” Ker ga Dylan vendarle zanima, si je omislil tudi The Bootleg Series (1–3), ugodne kritike pa so ga prepričale, da je nabavil še Time Out of Mind in Love and Theft. Oh, in nekoč je za rojstni dan dobil Biograph. In ko malce bolje pomisli, ugotovi, da ima tudi World Gone Wrong, The Basement Tapes in Good As I Been to You – in da je nekje vmes nabavil še albume Street Legal, Desire in John Wesley Harding. Oh, in Oh Mercy – ker je pesem Most of the Time na soundtracku filma High Fidelity. “Na svojih policah imam v resnici okoli 20 Dylanovih cd-jev.” Kar je neobičajno veliko za človeka, ki ni Dylanov občudovalec. Še huje, od nobenega drugega artista nima toliko albumov. In vse te albume je gotovo preposlušal – le kako bi sicer vedel, da ni Dylanov občudovalec? Kar nas pripelje do nas, ki si lahko zdaj z enim samim klikom z interneta pretočimo kompletno Dylanovo diskografijo – na en disk. In na isti disk si lahko stočimo še kompletne diskografije via Brucea Springsteena, Santane, Beatlesov, Jacksona Brownea in Rufusa Wainwrighta. In tako dalje. V nedogled. Vsega tega ne bomo nikoli preposlušali – in nikoli ne bomo vedeli, če smo sploh občudovalci tega, kar smo si stočili na grmade diskov. Vsi posedujemo neskončne kolekcije pesmi, ne da bi sploh bili njihovi občudovalci. In podobno je s filmi: letos ste postali ponosni lastniki rekordnega števila filmov, ki jih ne boste nikoli videli. Fetišizem še nikoli ni bil tako analen.
Marcel Štefančič, jr.
e-premiera
I never hated a man enough to give him his diamonds back. - Zsa Zsa Gabor