Kdaj je po vašem mnenju pravi čas za poroko, glede na to, koliko časa je par skupaj, starost in ostale okoliščine?
takrat, ko nekdo začuti ... kot je ena napisala ... eni po pol leta, eni nikoli.
Sicer tudi jaz po 15ih letih zveze in skoraj toliko skupnega življenja ne čutim nobene potrebe po poroki. Nikoli nisem.
podpis
moj bi se danes, če bi ilo treba, jaz pa vztrajam na tem, da je najina poroka otroka in skupen kredit za stanovanje.
pri meni je enako. Pri 23ih sem podpisala kredit za 15 let in sem/sva morala biti še kako prepričana, da je "to - to" .
Kar se mene tiče je to bistveno večje potrdilo v "verjeti v najino vezo" kot poroka. Ampak smo si pa seveda različni.
Priimka ne bi prevzemala njegovega in on to ve. Ni mu sicer
(100%)prav ampakrazumespoštuje mojo odločitev.
enako.
Jaz niti ne razumem zakaj bi morala svojo ljubezen do nekoga potrditi še pred bogom.
Cerkev itak samo kasira s tem.
jaz imam enako razmišljanje tudi za civilno ... zakaj moram najino vezo pred komer koli potrdit, dokazat, obljubit.
Sploh so mi pa te obljube neki najbolj brezveznega ... do smrti in podobne floskule. Midva sva si "obljubila" da bova skupaj, dokler bova srečna en z drugim. Ko ne bova več, pakirava kovčke. Pa naj bo to danes, jutri ali čez 20 let.
In jaz sem res eno tako neromantično bitje, da sploh ne razumem koncepta zaroke ... saj če ne bi želela biti z njim, pač ne bi bila. Že samo dejstvo, da sva skupaj je meni "zaroka". Enako ne razumem, da mora moški zaprosit (po možnosti na kolenih) ... razumem pred 100 leti, v dobi emancipacije pa nikakor.
Tudi če bi bila poročena, prstana ne bi nosila, moj tudi ne.
Moj mi vsake toliko celo namigne, da bi se poročil ampak tudi sam ni najbolj prepričan (pa ne vem ali se je navzel mojega odpora ali ne). Enkrat je celo imel preblisk, da bi imela enak priimek. Je ostalo nekako na tem, da poroka načeloma lahko (če mu res nekaj pomeni), ker je meni res popolnoma vseeno, priimek pa ostaja moj (in samo moj).
Imava tudi različne poglede kako bi izgledala poroka ... on bi imel eno vsesplošno žurko. Jaz (če že) bi šla v sredo k matičarju brez kogarkoli. Oz bi se poročila pri kakšnem keltskem druidu ... samo midva... in tega sploh ne bi registrirala nikjer.
Kolega se nikakor noče poročiti ... skupaj imata otroka in ona je šla lepo na občino spremenit priimek v njegovega. Ga tudi vprašala, povedala ni. Ko je prišla domov, ga je samo "obvestila" da se sedaj pišejo enako.