Immortelle, se strinjam s tabo, zudi mene take stvari ful pogrejejo. Pa nasploh mi gre na živce folk, ki ni sposoben priznati odgovornosti za svoja dejanja, ki bo vedno našel 500 izgovorov, da je bilo za to krivo nekaj drugega/nekdo drug, ne on sam...
Ravno sem prebrala knjigo, kjer je med drugim omenjen vzrok, zakaj je med drugim temu tako. Pac od malega nas ucijo, da so stvari taksne kot so, ker "je mama tako rekla", "ker je uciteljica tako rekla", mi pa moramo temu poslusno slediti. Potem smo pridni, oh in ah otroci. Sicer smo poredni in nemogoci. Ceprav pisec hkrati opozarja, da (pretirana) demokracija v odnosu odrasli - otrok tudi ne vodi nikamor, ker otrok pac potrebuje vodstvo starejsega. Ampak, ni pa prav, da vecino stvari dela/razmislja samo zato, ker "je odrasli tako rekel, ukazal" ... . V okviru vodstva odraslega je treba otroku dati moznost, da spozna samega sebe, svoje zelje, potrebe, ... . Tako lahko prevzame odgovornost za neko pocetje, ker to pocetje ni samo posledica poslusnosti.
S tem ne opravicujem izgovorov ljudi, ki vedno zvracajo krivdo na druge; samo delim morda zanimive informacije z vami. : )