914 replies to this topic

[Jinadaze]

Toyote so drugače super, midva sva ful zadovoljna, res nimava nobenih problemov. Saj jo bova obdržala, čeprav sem bila nekaj časa proti temu, da bi imela dva avta.

[_M_]

En mali avtek vedno prav pride! Jaz prav pogrešam svojega puntota, zame je bil prav idealen za po mestu, pa tudi kam dlje.

[Kami]

Me smo imele debato in prišle do zaključka, da če živiš v LJ, se ti sploh ne splača imeti avta (v primeru, da je samo en voznik), če sta dva, pa sigurno ne dveh (edino, če imaš službo na kakšnem res neugodnem koncu).

Veliko lahko opraviš s kolesom, menda ta izposoja avtov Avant Go super deluje, prav tako si avto lahko deliš s kakšnim prijateljem, obstajajo pa tudi zelo nizki renta car-ji, ki deluje po sistemu Air B&B.

 

Od 9 kolegic jaz živim v Kamniku, ena v Moravčah in ena v Grosuplju in imamo avte (oz. imajo dva avta v družini). Vsi ostali imajo samo en avto/družino.

Kolegica, ki živi pod Golovcem in je po novem ločena, ga bo celo prodala, saj se ji ga ne splača vzdrževat. Za smučanje/dopust ga bo najela. Za med tednom ji bom jaz naredila rezerven ključ in je moj itak od 7h-16.30 parkiran in ga lahko brez problema uporablja, če ga bo potrebovala. Prav tako marsikateri vikend.

[Anouk]

Meni se tudi dopade ideja collaborative consumption, sigurno za avte in orodje in kaksne pocitniske hisice/plovila (zadnjega se posluzujemo ze skoraj 20 let). Za doloceno hobi opremo (sploh otrosko) tudi ni slaba ideja (recimo smucarska/zimska oprema tukaj pri nas, ker je za vsak dan sigurno ne rabis), scitniki in druga oprema za sport, mogoce kaksen manjsi/prenosni instrument, ki ga mogoce uporabljajo par ur na teden (in kjer higiena ni nek faktor, recimo violina, kitara). Terja malo vec dogovarjanja, iznajdljivosti in fleksibilnosti, sploh od zacetka, ampak ko se enkrat poklopi, lahko super tece. Konec koncev nekaj podobnega v cisto drugi kategoriji obstaja tudi za domace zivali (case in point: Molly) in celo za otroke (ki prihajajo iz druzin, kjer so starsi trenutno preobremenjeni in jih za kaksno popoldne/vikend/pocitnice s tem razbremenis). Res mi je vsec, ko vidim, da so ljudje manj navezani na (nekatere) lastne dobrine in so pripravljeni stopit iz nekega skorajda bolestnega potrosniskega individualizma, kjer morajo vsi imeti vse (in po moznosti se po zadnji modi) in je lastnistvo definitivno the name of the game, drugace si totalni luzer. 

[Jinadaze]

Me smo imele debato in prišle do zaključka, da če živiš v LJ, se ti sploh ne splača imeti avta (v primeru, da je samo en voznik), če sta dva, pa sigurno ne dveh (edino, če imaš službo na kakšnem res neugodnem koncu).

Veliko lahko opraviš s kolesom, menda ta izposoja avtov Avant Go super deluje, prav tako si avto lahko deliš s kakšnim prijateljem, obstajajo pa tudi zelo nizki renta car-ji, ki deluje po sistemu Air B&B.

 

Meni se zdi pa to preveliko posploševanje, ker gre v prvi vrsti tudi za praktičnost, tako da se ne strinjam s tem. Pa velika razlika je, če odplačuješ kredit za avto in/ali se veliko kvari.

Midva imava z njim minimalno stroškov in tudi ko bova kupila novega, bova tega obdržala. Praktičnost pretehta pa tudi prodajat se ga ne splača.

[_Planet_]

Anouk, se strinjam, samo v praksi pa ne vem, če bi bila tega dejansko sposobna. Za kakšno stvar že, ampak recimo za avto si ne predstavljam deljene uporabe. Vsaj ne z ljudmi, s katerimi si večino časa delim “življenjski prostor”.

[Kami]

Me smo gledale predvsem iz finančnega vidika, saj je samo zavarovanje, cestnina, vinjeta, redni servisi, nakupi gum … že kar velik strošek na leto. In če se vse to upošteva, je za razmislit kaj in koliko sploh potrebuješ avto oz. za katere stvari bi lahko izbral altenativo. Kje je še strošek nakupa.

 

Praktično je pa seveda vedno najbolj, da ima vsak svoj avto, po možnosti enega velikega za družinske stvari in enega majhnega za skok po opravkih.

 

Od kolegov starša živita v centru mesta in ju menda ceneje pride taksi za tisto, kar rabita, kot da bi imela svoj avto. Če gresta 1x na mesec na kakšen izlet si avto sposodita od otrok, vzela sta tudi že renta car.

 

Jaz sem izračunala, da bi morala na mesec imeti za 300 eur višji priliv in če bi bila brez avta, bi lahko prišla nazaj v LJ živet. Je pa res, da meni nanese 150 eur samo bencin.

[Kalypso]

Stroški so eno, praktičnost pa drugo.

Nama se iz stroškovnega vidika verjetno tud ne splača imet avta, ampak nama prevlada praktični vidik. Ko greva smučat, ni potrebno več vlačit vse opreme in smuči na vlak, ob postajah vzpenjače ni potrebno več iskat in plačevat omaric za čevlje in opremo. Ko greva po nakupih, več ne tovoriva domov stvari kot dve muli, ko je treba muci peljat k veterinarju, jima prihraniva stres javnega prevoza in še bi lahko naštevala. Vem, da za vse to obstaja tudi taksi in najem avtomobilov, ampak ta tudi stane, poleg tega zahteva dodaten čas, da prideš do poslovalnic oz. postaj najema.

Če živiš v mestu, se itak da brez problema preživet brez avtomobila, je pa življenje veliko bolj enostavno z njim. Je pa na posamezniku, kaj mu več pomeni oz. čemu se lažje odreče - letnemu strošku za avtomobil ali praktičnosti posedovanja le tega. 

[Jinadaze]

Ampak še vedno ostanejo nujni primeri, ko je treba npr. partnerja, otroka, domačo žival kam peljat (sploh za večjega psa rabiš karavana ali pa moraš podret zadnje sedeže). Pa večji nakupi v trgovinah. Ne vem, meni se taksi ne zdi najboljša opcija, sploh glede na cene. Še ko nisem imela izpita, so bile navite cene, zdaj pa so še veliko bolj.

Če živiš in delaš v LJ pa tudi ne more biti bencin tak blazen strošek.

[Anouk]

Moj kraj je precej gosto naseljen, mislim da je nekje 660 prebivalcev na kvadratni kilometer, tako da znotraj nekaj ulic sigurno najdes par ustreznih kandidatov, ki delijo tvojo filozofijo o nacinu voznje, cistoci in vzdrzevanju avta (+podobno stevilo otrok in njihovo starost, da imas vedno na voljo ustrezno opremo, npr. otroske lupinice/stolcke). Sploh, ker so tukaj mlade druzine s skrajsanimi delovniki precej pogoste in prometna infrastruktura (vkljucno z javnim prevozom in kolesarskimi stezami) v zavidljivem stanju, kar pomeni, da avta se zdalec ne rabis vsak dan in za vsak opravek.

 

Po drugi strani ima pa fant podobne pomisleke in mu ideja o deljenju lastnega avta ni prav blizu. Bi pa mogoce razmislil o kaksnih drugih park+ride moznostih, kjer placas doloceno vsoto za souporabo nekih skupnostnih, "nikogarsnjih" avtomobilov. Prav tako imajo v podjetjih ponavadi sklenjeno pogodbo za doloceno stevilo lease vozil, ki so na voljo zaposlenim (se pa morajo ti predhodno najavit, da mislijo avto takrat in takrat uporabljat, da ne pride do zmede in lahko ustrezno planiras, ce je tisti dan znatno povecan interes).

 

Ce imas otroke in/ali hisne ljubljencke sploh (recimo psa), je morda racunica malo drugacna (kot omenja Kalypso), ampak kljub vsemu mislim, da je (vsaj pri nas) en avto na druzino vrh glave dovolj, pa se tisti bo verjetno uporabljen kake 4 dni na teden in ne vec. Tako da bi ga v preostalem casu komot odstopil sosedu za skok v trgovino, ce ravno krepko dezuje ali planira piknik in ne spravi vsega na kolo, ali pa da zapelje mackona do veterinarja . Seveda obstajajo se druge razlike v zivljenjskih stilih in drugih okoliscinah, in seveda en sistem ne more zadostit vsem, bi pa verjetno velika vecina na tak nacin komot shajala brez nekega hudega zrtvovanja mobilnosti. Sploh, ker nihce ne govori o druzbi brez avtomobilov, samo o tem, da se vsaki druzini (glede na njihove potrebe) ne splaca lastiti avtomobila ali celo dveh, in da bi se v tem primeru bilo smiselno pogovarjati o kaksni lokalni navezi s kom, ki avto ze ima, pa ga tudi ne rabi 24/7 (ampak mogoce 4 dni med tednom zjutraj eno uro, popoldne eno uro, 1-2x na teden zvecer in mogoce se v soboto, ce karikiram). 

[Kalypso]

Kaj pa so nujni primeri? Zdravnik? Bolnišnica? Če je res nujno, pokličeš rešilca, sicer pa je taksi čist ok opcija. Mogoče ne ravno za žival Larsove velikosti, ampak tudi to se verjetno da zmenit.

Na koncu koncev moraš tudi svoj avto moraš nekje parkirat, parking v parkirnih hišah in parkiriščih v centrih mest pa te pogosto stane toliko kot sama vožnja s taksijem. Če je nujen primer potem verjetno ne boš gledal in pol ure krožil, da boš našel zastonj parkirišče nekje v bližini, ampak boš parkiral kar se da blizu, ne glede na strošek, ali pač? Ko je še moj dedi hodil na preglede v Klinični center v Ljubljani, je avto vedno parkiral nekje izven centra kjer je lahko parkiral zastonj in si od tam poklical taksi in ga je prišlo v obe strani ceneje kot ko je parkiral v parkirni hiši v bližini Kliničnega centra. 

Za večje nakupe - kot je npr. nakup pohištva ipd. obstajajo dostave, drugač pač velikost nakupa prilagodiš svojim zmožnostim - pač namesto 6x packa kupiš samo 1l pijače - koliko pač lahko neseš/vlečeš. Če pa res nujno potrebuješ večjo stvar, pa si še vedno lahko najameš kombi ali avtomobil. Ni nemogoče, se da. Verjamem pa, da si je težko predstavljat življenje brez avtomobila, če si ga vajen uporabljati že vse življenje. 

V glavnem, midva sva kar precej let živela brez avtomobila in ga nisva nekaj pretirano pogrešala. Če bi ga zdaj v tem trenutku prodala, bi ga zagotovo pogrešala, ker sva se razvadila z vsemi ugodnostmi, ki ga omogoča. 

[Neytiri]

Jaz bi bila z dvema avtoma, dokler bi le slo. Mi daje obcutek svobode, ceprav ju je imeti drago.

[_M_]

Jaz bi se drugemu odpovedala v primeru, da vem, da mi je vsaj prvi več ali manj vedno na voljo. Edinemu avtu pa se sploh ne bi.

Itak so mesta, kjer taxi in dober javni prevoz pač nista opcija, dom, službo in po možnosti še vrtec pa imaš na razdalji nekaj km.

Midva sicer razmišljava, da bomo verjetno lahko en avto prodali drugo leto, ko bo K zadnje leto vrtca obiskovala v enoti v OŠ, ki je nama obema na poti v službo.

A. itak hodi v službo peš in drugega avta res večino časa ne rabimo nujno, ga pa uporabljamo.

[Jinadaze]

Kalypso, ja, take stvari sem mislila. Ni nemogoče, zna biti pa sila nepraktično, sploh če imaš otroke in živali.

Pa ne predstavljam si ravno, kako je v takih primerih z deljenjem stroškov (ne samo za bencin, tudi za servis in ostalo). Jaz se ne bi zanašala na poštenost ljudi. 

[_Planet_]

Moj kraj je precej gosto naseljen, mislim da je nekje 660 prebivalcev na kvadratni kilometer, tako da znotraj nekaj ulic sigurno najdes par ustreznih kandidatov, ki delijo tvojo filozofijo o nacinu voznje, cistoci in vzdrzevanju avta (+podobno stevilo otrok in njihovo starost, da imas vedno na voljo ustrezno opremo, npr. otroske lupinice/stolcke). Sploh, ker so tukaj mlade druzine s skrajsanimi delovniki precej pogoste in prometna infrastruktura (vkljucno z javnim prevozom in kolesarskimi stezami) v zavidljivem stanju, kar pomeni, da avta se zdalec ne rabis vsak dan in za vsak opravek.

Kul!

Kami, se strinjam glede stroška, ampak kot je omenila Anouk, ne bi pa delila s komerkoli, bi moral biti nekdo s
podobnim sistemom vrednot, kot je moj (da se drži dogovorov, skrbi za avto enako kot jaz ipd..). Ne da si npr. delim avto z nekim “fičfiričem”, ki mu je precej vseeno, ali je nekaj danes, ali jutri, ali zjutraj, ali zvečer ipd.. Nisem tip človeka za take “štose”.

[Anouk]

Midva bi ga verjetno pogresala bolj z vidika vikend izletov, sploh ce greva kam s psicko, ker potem ne moreva it kam dlje s kolesom, pa ponavadi se gremo sprehajat kam v naravo (=stran od guzve in javnega prometa). Iz trgovine zaenkrat uspeva vse na kolesu domov pritovorit (pa znese volumsko kar precej, ker greva v trgovino samo 1x na teden) - torbe na kolesih+ruzak+vrecka, v kateri so lazje/bolj obcutljive stvari tipa kruh, cips, krekerji, zamrznjeni artikli, banane. Ce nas bo pa kdaj vec, bova sla pa z avtom ali narocila dostavo (nad 40 ali 50e je pri nas tako ali tako brezplacna, veckrat vidiva kombi po soseski, kako se pelje od enega soseda do drugega . Za dopuste sva si ga pa prej nekajkrat sposodila od tasta in je bilo ravno tako cisto ok.

 

Se pa recimo ne bi vec odpovedala kolesu, ki mi je postalo nepogresljivo prevozno sredstvo (ceprav si od zacetka res nisem mislila, da mi bo kolesarjenje priraslo k srcu in prislo v kri). 

 

Glede stroskov pa pomoje ni tak problem, danes pridejo avtomobili velikokrat ze z aplikacijo, kjer preveris, koliko casa in km je kdo kdaj naredil in jaz bi to sestela in smiselno zaokrozila navzgor (odvisno od % skupne uporabe, da na ta nacin prispevas tudi k vzdrzevanju avtomobila) ali pa stroske vzdrzevanja in ciscenja obracunas posebej. Konec koncev bi se lahko na podlagi nekaj mesecne uporabe dogovoril tudi za fiksno postavko na teden/mesec, ko enkrat vidis vzorce in kako stvar klapa. Sem prepricana, da je o tem ze pred nami kdo razmisljal in da bi se dokaj enostavno nasli kaksni obrazci, aplikacije, izracuni kot primeri dobre prakse . 

 

 

@Planet, ficfirici Se strinjam, nekje pac moras potegnit crto - pravila morajo biti jasna in obojestransko spostovana, drugace je to recept za veliko slabe volje (in na koncu za se en avto v obtoku, heh ). 

[Kalypso]

Jap, Jina. Jaz sem prvih nekajkrat nesla Živo in Lili k veterinarju na avtobus in je bilo kljub temu, da sta bili majhni sila nepraktično in stresno za njiju. Zdaj, ko vsaka tehta toliko kot sta takrat obe skupaj bi bilo verjetno še veliko težje. 

 

Glede Anoukove ideje o deljenju lastnega avtomobila, se mi v teoriji ne zdi slaba ideja, kako bi se pa obnesla v praksi pa ne vem. Če bi se res hotel tako deljeno lastništvo avtomobila, bi moral prej res dobro določit pravila in pogoje, ker sicer bi po moje hitro prišlo do spornih situacij. Tudi, če bi šel v to z nekom poštenim s podobnimi vrednotami kot jih imaš ti. Avtomobil je vseeno takšna zadeva, ki se uporablja veliko pogosteje kot npr. počitniška hiška ali čoln in se je po moje veliko težje uskladiti že glede osnovnih stvari. 

Je tudi meni veliko bližnja ideja uporabe tipa carsharing, kot je v Švici npr. mobility, kjer plačaš določeno vsoto za kratkotrajno uporabo "nikogaršnjih" avtomobilov. 

[Anouk]

Iz firbca bom prav vprasala starsa ob priliki, kako so takrat prisli na idejo o souporabi jadrnice (ki je tudi znaten strosek, sploh privez+vzdrzevanje, ko mora it vsake toliko na kopno) s se eno druzino in kako so dorekli detajle. Sporazum je bil v grobem tak, da smo imeli na voljo uporabo jadrnice vsak drug vikend + 3 tedne v kosu poleti (vcasih smo sli loceno, vcasih skupaj, vcasih pol-pol). Cisto in pospravljeno je bilo vedno vse v nulo, sveza posteljnina vedno na voljo, pa za suho/konzervirano hrano in pijaco je bila tudi vodena neke vrste evidenca oz. je bilo vedno toliko zaloge, da nisi nikoli ostal brez olja, soli, testenin, omak, kave ipd. Pred odhodom ali ob obisku pac zaloge dopolnis in je stvar urejena, pa vodil se je ladijski dnevnik, kamor smo zapisovali izlete (preplute kilometre, vreme, popravila, kaksne prigode in nezgode, opombe glede lustnih plaz, restavracij, izletnih tock ipd.). Se neke vrste knjiznico smo imeli z razlicnimi druzabnimi igrami, revijami, krizankami in knjigami (pa zraven seznam, da so ljudje odkljukali, kaj so ze prebrali, da smo vedeli, kdaj je cas za novo gradivo, ker je bil prostor pac omejen). Stroski so se delili na pol, cisto vsakega evra pa najbrz niso prestevali. Ni pa slo za popolne tujce, ker je oce tega cloveka par let prej spoznal na nekem potapljaskem tecaju oz. preko znancev, ki so se gibali v teh krogih, scasoma smo se zaceli vec druzit na barki in doma. Je bil pa to prvi in edini tak dolgotrajni poskus, v katerem se bila udelezena, tako da mogoce pretirano optimisticno vidim vse skupaj - definitivno se da, ce je pa interes in neka kemija/kompatibilnost med sodelujocimi - je pa potem seveda loceno vprasanje, koliko imas s tem srece ali pa vsaj volje se s tem ubadat. Ampak kolikor opazam kulturne razlike med Slo in Niz, so prvi bolj v kampu "bomo ze zrihtali, nic ne skrbi" (tudi, ker smo dokaj ekonomsko pragmaticni, da ne recem ravno skrti , tudi ce je vmes '6 degrees of separation', medtem ko so Nizozemci bolj srecni vsak zase na svojem, pa pac vzamejo stroske v zakup in je stvar zakljucena. 

[_Planet_]

Anouk

Zgledno se sicer bere tole z jadrnico, recimo se spomnim kolegice, ki si je s sorodniki delila avtodom in so imeli kar naprej konflikte.

[Anouk]

Je imel pa oce obcasno kaksne vikend goste (znance, sodelavce, druge sorodnike) na barki, ki so bili zadolzeni za kuhanje, in so unicili tisoc in eno teflonsko ponev z vilicami, tako da vseh ravno ni za hvalit . Bi razumela, ce bi slo za kaksno specificno navticno stvar, ampak tam so nekako prepoznali svoje omejitve in neznanje in postopali bolj previdno, docim za kuhinjo so pa vsi smatrali, da gre za poznan teren. Pa par simpaticnih anekdot ima tudi na zalogi o tem, kako so gostje zjutraj tistih 10 minut kuhali kavo, ko se je barka guncala, in prisli ven cisto zeleni in z 0 zelje po kofeinu.