48 replies to this topic

[DiLeMa]

Ne ne, ne mislim tega, ko boš že oma, ampak saj sem napisala nekje zgoraj, takrat, ko ti bodo začela ta leta odhajati... Ko boš tam... 40 npr., al pa še manj. :-) V glavnem, ko odnehavamo biti tisto najbolj zaželjeno in aktualno blago na trgu. Ko na nas večina neha gledat kot seksualno bitje.
Ko bomo ome, nas bodo tak skrbele druge stvari, kot pa to, če bi nas kdo položo al pa ne, hahahah.

Pa sej pravim, tud moške, stare 40, bodo takrat že dohitela leta oz. posledice le-teh, ane. Torej bomo na enakem, js pa iščem itak tipe svojih let in ne bom konkurirala mladenkam pri lovljenju 20 let starih fantov. Iz tega vidika jaz gledam ... poleg tega tudi malce bolj zrela leta dodajo neki šarm, ki je marsikomu sexy.

Tudi vem, da v ljubezni videz ni vse, drugače bi bili vsi malo manj lepi, večno samski, ane. Jaz itak ne nucam, da me cela okolica obožuje, ampak samo tisti, s katerim se najdem in se imava potem rada, ne zgolj na podlagi videza.

Ne vem, no ... jaz se res ne bojim staranja iz vidika izgleda, bolj iz kakšnega drugega vidika.

[Fluffy The Stud Eater]

Ja, saj to je vse res. Samo jaz sem se pač bolj osredotočila zgolj na tale vidik, drugo so še kakšni drugi, poduhovljeni (na katere bomo res bolj polagali takrat pažnjo, kot sedaj, ker bomo pač drugače razmišljali).
Je pa res, da moški, ki jim ta leta tudi odhajajo, večinoma rajši pogledajo za eno mlado, kot pa za eno svojih let. :-)

[DiLeMa]

Veš, pomoje pa sploh ni tko, gre pomoje že bolj za eno totalno stereotipno razmišljanje. Je že res, da bi si kakšen tak kerlc privoščil mlado frkljo, ampak pomoje ne za resno zvezo, ampak zgolj kot en fling, v večji meri zaradi samega dokazovanja, kot pa česa drugega. Pri kakšnih resnejših zvezah, pa sem trdno prepričana, da pridejo v upoštev zgolj sovrstnice. In tudi pri 40ih je lahko ženska izredno atraktivna, kot je lahko tudi 25-letnica čisti podn, brez seksipila in energije.

[Fluffy The Stud Eater]

In tudi pri 40ih je lahko ženska izredno atraktivna, kot je lahko tudi 25-letnica čisti podn, brez seksipila in energije.

S tem se strinjam totalno, ampak vseeno pa velja neko splošno prepričanje, da je mlado meso že v štartu boljše kot malo bolj staro (kar najbrž tudi v večini primerov drži, a ne - govorim izključno iz vidika seksipila, spolne privlačnosti in zaželjenosti).
In s tem, o resnejših zvezah, se tudi čist strinjam, ampak jaz bolj govorim o tistih pogledih, pa to... you know. Če se bo npr. ena mlada, ki bo v ksiht nikakva, imela povprečno postavo, narihtala kot kurva, bo požela val odobravanja in pogledov. Če pa se bo npr. ena 40-letnica, s hudim ksihtom, kakšno gubo, hudo postavo, kje pojavila v miniču in dekolteju, pa se bo večina muzala nad njo, da se naj svojim letom primerno obnaša. :-)

[celia]

Jaz se staranja niti ne bojim, ker si predstavljam da bom z leti le pridobila na samospoštovanju in zadovoljstvu s samo samo (vsaj upam), da me bo staranje manj motilo. Imela bom družino in službo, kariero- če že ne bom rosno mlada, bom imela veliko stvari, ki me bodo zadovoljevale in to bo zbalansiralo nezadovoljstvo s staranjem.
Bomo videli no, zaenkrat sem optimist.
Večji problem se mi zdijo zdravstvene težave povezane s staranjem.

[_M_]

V glavnem, ko odnehavamo biti tisto najbolj zaželjeno in aktualno blago na trgu.
Ko na nas večina neha gledat kot seksualno bitje.

Meni je tako razmišljanje skrajno tuje... Nikakor ne želim biti opažena kot seksualno bitje nikomur drugmu kot izključno osebi, ki tudi mene zanima v tem smislu.
To pomeni, da se počutim bolj kot ne neprijetno, če opazim, da sem komu vizualno všeč in vidi v meni "seksualno bitje". Sramežljivost morda?
Ne vem, no... Imam enega takega kolega in me ta najin odnos oz. njegov odnos do mene postavlja v položaj, ki mi ni všeč...
Ne rabim si filat ega na ta način, da imam partnerja, poleg tega pa mi mora še okolica dajat povratne signale, da me vidijo kot seksualno bitje.
Zato me take reči resnično ne skrbijo..
Sploh pa - meni je marsikatera ženska pri 35+ hudo dobra, bolj kot pa smrklje pri 20...

[*simoncy*]

Ja, me je strah staranja, zaradi tega, ker obožujem zdajšnja leta in zdajšnji način življenja. No ja, bolj me je strah vsakdana ko bom starejša-služba, domov, kuhanje, pospravljanje, z možem čedalje manj romantike.....
Sedaj je vse bolj v izi, vse mladostniško, žuranje, tip in fuul romantike in erotike, zajebancije... in to res obožujem, kar nočem da se neha. Čeprav pravijo da se slej kt prej vsak naveliča.

[Fluffy The Stud Eater]

Meni je tako razmišljanje skrajno tuje... Nikakor ne želim biti opažena kot seksualno bitje nikomur drugmu kot izključno osebi, ki tudi mene zanima v tem smislu.

A boš rekla, da ti niti malo ne godi, ko se npr. malo bolj narihtaš in greš po ulici in opaziš kakšen poželjiv pogled? Ne govorim o nekih vulgarnih pogledih potrebnih mulotov in ne govorim, da ti brez tega ne bi blo za živet... ampak tak, you know, kakšni neškodljivi pogledi? Taki nedolžni flirti, na katere čez par sekund pozabiš, pa vendar so prijetni.
To je pa spet čist nekaj drugega... na kateri tovrstni pogled dejansko kaj daš, a ne...


*simoncy*,
si kar dobro zajela tudi moje občutke. :-)
Čeprav mislim, da si ne bom dopustila, da bi mi življenje odteklo v neko rutino, katere ne bi želela in se potem večno zategadelj smilila sama sebi. Za koji k. pa bi si to dopustila?!

[_M_]

O tem sem že tud razmišljala in prišla do ugotovitve, da mi je to godilo pred nekaj leti, ,
sedaj pa na to dejansko sploh nisem pozorna, al kaj naj rečem...

[Blondi]

Jaz mam fobijo pred staranjem, predvsem zavoljo izgleda, tudi večkrat se zalotim da bulim v uvele ženske in razmišljam zraven kak si grd ko si star, v isti sapi pa se nikakor ne morem sprijaznit, da bo nekoč nekdo na mene tak gledal. Staranje se mi zdi ena izmed najhujših stvari, ki te doleti in vendar je neizogibna, če te ne pobere prej (očitno bi bilo to v mojem primeru blagoslov-joke ). Velikokrat se mi dozdeva, da sem mentalno zaostala nekje na stopnji 17 let (še zaj se mi zdi, da sem tolko stara namreč), nič ne napredujem, nikamor se ne premaknem - večen otrok pač, zato me toliko bolj šokira, da me npr. v trgovini vikajo - wtf?!. Groza me je občutka, da se bom enkrat morala soočiti s tem, da bo moje sonce zašlo. Verjetno bom tak kak moj foter - sumim, da sem pretirani strah pred staranjem poerbala po njem - si poiskala mlado meso, na svet spravla še kakšno ubogo revše več, si nabvla trenutno najmočnejši motor na tržišču, mogoče dala nasadit lase po lobanji?, itd. kdo ve..

[Matilda]

Velikokrat se mi dozdeva, da sem mentalno zaostala nekje na stopnji 17 let (še zaj se mi zdi, da sem tolko stara namreč), nič ne napredujem, nikamor se ne premaknem - večen otrok pač, zato me toliko bolj šokira, da me npr. v trgovini vikajo - wtf?!.

Mene pri dobrih 14 letih nekje (ne povsod) vikajo ! Jaz ne vem, ali so res taka pravila al 'kao' zgledam starejša? Ma ful mi je čudno, veliko raje imam, če me prodajalka tika, kot pa neki uradniški 'Vi'.

[sade]

jaz se staranja ne bojim in o tem niti ne razmišljam. ni me strah, da ne bi bila več privlačna ali kaj podobnega, mislim, da bom tudi takrat zadovoljna sama s sabo.

[luci]

Hm staranje, bojim se ga izključno iz razloga, da mi ne bo uspelo doseči željenih ciljev. Glede zunanjega izgleda, mi je pa rahlo ravno. Zame so itak v večini starejši ljudje zlo neprivlačni (al pa za njih rečm, da so ok in to je to, se ne poglabljam v njihov izgled), pa nej bodo še ne vem kako popedenani. Tako dobro, kot zgledamo sedaj se mormo zavedat, da kasneje nikol več ne bomo. Zato je to treba zdej v čimboljši meri izkoristit. Kasnej bomo vrjetno itak mele nekoga/ali pa tudi ne s katerim si bomo delile življenje in nam bo prav malo mar, če smo za okolico privlačne ali ne (važno je da smo sebi in da se bomo v svoji koži dobr počutile), vsekakor pa ne podpiram tega, da se z leti lahko zanemariš. Skoz je treba delat na tem, da zgledaš čim boljše, pa ne zarad drugih ampak zarad sebe. Js se že zdej ne oziram na mnenja okolice, hodim naokrog taka, kot sem si sama najbolj všeč in res ne rabm neke potrditve od okolice, bolj jo rabim od svojega partnerja, če je že tko.

[black_sweety]

No, to je res, ampak jaz sem bolj mislila v tej smeri, da pač enostavno zaradi tega nisi več med tisto populacijo, ki velja za najbolj opazno/godno/aktualno v smislu atraktivnosti (pa se lahko ne vem kak neguješ in obiskuješ kirurge - v slednjem primeru boš še itak po možnost izpadel najbolj groteskno) - bolj me zanima, kako gledate na te posledice, ki pridejo s tem že samim po sebi zoprnim staranjem. Ko preprosto na "trgu" nisi več "in" - pa četudi te povpraševanje ne zanima tlko, prisoten si pa vseeno rad.

Jaz ne razmisljam tako, da zdaj sem pa in zato, ker jih imam dvajset in se nekaj in kaj pol, ko bom stara trideset bom pa avtomatsko out?! Al ne vem kdaj bi se naj pol to spremenilo?
Jaz mislim, da si lahko zmeraj in, ce je tvoje stanje duha pac tako, ce se tako odlocis in pocutis. Pa nimajo veze tu neka splosna sprejeta merila, da naj bi bla kao najbolj pozeljiva le generacija dvajsetletnikov. Zame to ni res. Meni dol visi za to no, se pozvizgam na to... meni je pomembno, da se jaz dobro pocutim v svoji kozi, da sem srecna in zadovoljna. Kar pa sem in mi je cisto dovolj, da ostanem v oceh mojega srcka sexi in vredna greha. Ostala ponudba ali stanje na trgu me potem ne interesira... ne vem zakaj bi me, ce nic ne iscem, pa tudi ne rabim neke potrditve od zunaj.

[_M_]

Ma jaz itak mislim, da vedno obstaja določena populacija, določena "ciljna skupina", pri kateri boš zbujala pozornost. Zdaj pač misliš, da je cel svet usmerjen le vate, ampak verjetno ni tako...
Si pač zanimiv (pri tvojih letih) mlajši generaciji tipov, kasneje, z leti, pa pač kakšni drugi, definitivno.
(ne vem zakaj se meni recimo zdi, da v splošnem pogled na meni ustavljajo starejši moški in ne moji vrstniki ; to opažanje mi sicer ostaja še izpred par let, zdaj se razen v službi nitine gibam kaj dosti v večji družbi kje zunaj)
Čeprav vem, da tudi marsikateri 25-letnik rad pogleda kakšno hudo 35-letnico in seveda obratno - so tipi, ki so jim všeč tudi 20 let mlajše.
Pa sploh se ne strinjam s tem, da je ženska lahko zanimiva in najboljša "trgu" le do 25. leta;
za nekatere celo sama lahko rečem, da pri svojih 30+ izgledajo boljše, kot pa so recimo pred 10 leti.

[Adriane]

Z vidika zunanjosti, se staranja ne bojim. Že sedaj se na meni najdejo pomanjkljivosti, ki pa mislim, da jih s svojo osebnostjo uspešno zakrivam. Sama ne razmišljam o njih, temu primerne so tudi vibracije, ki jih oddajam. Poleg tega nikoli ne moreš biti vsem všeč. S čvrsto ritko ali pa malo manj.

Z leti se razvija tudi moja osebnost. Pri sedemnajstih sem drugače razmišljala kot sedaj. Želela sem ugajati vsem. Zmeraj sem bla naličena, s popolno frizuro (za moje pojme, čeprav še zdaleč ni bla ) Zdaj mi ni problem it ven z očali, nenaličena, v trenirki na pijačo. In to v Lj, ne na neki vasi.

Se najde kaki Cvetkovič, ki pri 25 letih buli v rit 17-letnice in jo primeja z ritjo mamice 3 otrok. Za teke osebke mi je pa prav malo mar, kaj si moslijo/si bodo mislili o meni. S takimi komentarji kažejo le svojo nezrelost, ki pa je razpotegnjena na celotno osebnost in ne le na njegovo popačeno dojemnaje sveta. Kaj si pa čem začet s takim človekom? ...

Kot je že marsikdo lepo povzel, se zmeraj gibljemo v starostno sebi primernem okolišu. Če imajo ljudje pošlihtane zadeve v glavi, ne sanjarijo o 20-letnicah/letnikih in jih ne gledajo skozi oči seksualnega objekta, temveč kot mladež. Lahko celo otroke.

Strah (v bistvu ne razmišljam o tem, a če že moram) me je drugih stvari, ki pa niso povezane z rdečo nitjo te teme.

Še to: zelo pomemben faktor pri našem "strahu" igra naš partner. On bo najbolje znal zapolniti vrzeli v težkih trenutkih, ko se bomo soočali s staranjem. Če imaš nekoga ob katerem se lahko zbudiš (predpostavljam, da se imata ti dve osebi radi), mnenje okolice zgubi na svojem pomenu.

[Dragica]

Se mi dopade, kar si napisala.

[Adriane]

Meni tudi kako razmišljam Veliko h temu pripomorejo izkušnje (kak se to glupo čuje iz ust 24-letnice, a je res ) in pa fant, ki zna moje pomanjklivosti obrniti meni v prid.

[rea]

Pingo pa adriane sta napisale tko, kot tud jz mislm. Nimam kej velik dodat. Mogoč edin bi poudarla, da se bojim staranja iz vidika pomanjkanja zdravja in zagona za življenje. Da se znaš (mogoče tud naučiš z leti) veselit žvet tud v letih, k nisi več rosno mlad. Predvsem pa morš bit za to človek, ki sprejme in sprejema spremembe življenja in prestopa njegove številne vagone na vlaku, potem tudi razumeš vse to. Če pa pozabš prestopt in zavlačuješ v mislih prestop vagona, se težje premikaš in težje dojemaš leta, s tem pa tud sebe kot takega (veliko številčnega ).
Mogoče za vse to treba bit človek, ki je malo bolj svobodomiseln in ne tok čustven, al razmišljujoč v tej smeri že primarno, a ne. (Seveda vseen vsak človek postane star ... ampak vsak človek pa le ni tak kot sem ga opisala v predzadnji vrstici ( da prestopa vagone). Tak bi naj bil, da sprejmeš starost in starostno skupino kateri pripadaš.) To je sam mnenje k se mi zdi primern za razmišljanje o moji starosti.