44 replies to this topic

[Olivija]

Čist odgovor na temo; Bi darovala, ampak najbrž ne bom zdj letela na kliniko and lets do it. Pač nevem, nimam kakih zadržkov glede tega. Tudi kar se organov tiče, bi podpisala da jih lahko darujejo. Moje ane. Je nek obrazec, ki se da izpolnit, ane? No to bom šla enkrat porihtat. In ful ne razumem zakaj so nekateri tok proti tem darovanju, mislim, ker gledam iz lastnega stališča čist ane. Pač, vsakmu svoje, okej.

[Kalypso]

No, če smo že omenjali darovanje organov. To bi darovala. Mislim, ko te enkrat pri življenju ohranjajo le še aparature in si praktično že mrtev, kaj pa ti bodo organi? Ali jih bodo črveki pojedli ali pa jih bodo skurili, tako da če lahko rešiš nekomu življenje, zakaj pa ne. Vsaj jaz imam v mislih tudi to, da kaj pa če se jaz nekoč znajdem v takem položaju, da bom to potrebovala. Nikoli ne veš. Naravna selekcija pa naj bo prepuščena raznim naravnim katastrofam - tako jih je že ogromno.
Glede darovanja spolnih celic... Kako sploh zgleda če ženska daruje?

[pinga]

luciferka, a ti bi pa sprejela organ, če bi ga rabla? al bi se tut pr seb držala svojih načel o naravni selekciji?
potemtakem je vsak zdravnikov poseg al pa mogoče poseg vitalnega pomena vmešavanje v naravno selekcijo. sej je, ampak me zanima kolko od nas bi ta poseg odklonilo. se mi zdi, da je izi govort, dokler se to ne zgodi nam. takrat so takele floskule pozabljene.

[DiLeMa]

Meni je tudi skrajno budalaško omenjanje te naravne selekcije. Namreč, če človek že zagovarja to, naj se ne ravna tako naspol oz. tako, kot veter piha. Če verjameš torej v to naravno selekcijo, potem zate niso NOBENA umetna zdravila, niti Aspirin - ko zboliš, delo prepustiš izključno telesnemu imunskemu sistemu, pa četudi te zato pobere od malo hujše oblike angine, ki bi se jo dalo brez problema porihtat z zdravili - ker pač je narava odločila, da se sama nisi zmožna pretolčt skozi to, zatorej umri.

Ljudje smo naravnani tako, da si poskušamo pomagat, kakorkoli je pač možno, včasih, ko ni bilo razvite medicine, so zdravilci kot obliko pomoči ob boleznih iskali razne zdravilne rože, delali so tinkture, obkladke, čaje in svašta ... potem je pač šlo to vedno dalje, do izdelovanja zdravil, vseh sort pripomočkov za bolne in sedaj tudi do presajanja organov ... to se zdi meni čist običajna pot, vsak človek ima samoohranitveni nagon in išče vedno nove možnosti in rešitve. Če imaš možnost preživet ali nekomu drugemu podaljšat življenje, zakaj ne bi? Sploh pa ko se to enkrat zgodi tebi, šele vidiš, kako veliko pomeni človeška solidarnost in gesta, da ti nekdo podari nujno potreben organ in s tem možnost nadaljnega življenja.

Kar pa se tiče tega, da nas je itak preveč na svetu, pa to vsekakor ni zaradi presajanja organov () ampak problem izvira iz nerazvitih koncev sveta, kjer ne poznajo besedne zveze 'omejevanje rojstev', niso osveščeni, ne uporabljajo kontracepcije in tako dalje, s tem pa sproducirajo nezaželjene in nenačrtovane otroke, ki se množijo kot gobe po dežju.

[sade]

naravna selekcija pri nas že dolgo ne deluje več. tisto, kar lahko neka kultura pozdravi, tisto pozdravi. pri nas ne delujejo več nobeni nagoni, na nas deluje še samo povraten učinek kulture.

aja, jaz celic ne bi darovala, organe pa.
tudi ne podpiram reprodukcijskega kloniranja, podpiram pa terapevtsko. to se nekak da primerjat.

[Sarah]

Se strinjam, Dilema. Sej vem da ima pač vsak pravico do lastenga mnenja, ampak vseeno luciferka se mi zdi tvoje malo čudno. Potemtakem je res kar je napisala že Dilema, a ti ne jemlješ zdravil ko si bolna? Ok sej prehlad in take stvari se da preživet tudi brez tablet, ampak kaj pa kej težjega? Če bi se ti kej zgodilo iz danes na jutri, in bi rabila nov organ, ali pa operativni poseg, bi odklonila? Sej zdaj lahko rečeš da ja, ampak ko bi pa dejansko prišlo do te situacije bi pa rada videla če bi odklonila. Potemtakem sklepam da si tudi proti darovanju krvi in transfuziji? To je tudi "nekaj tvojega" .. No ja ..vsakemu svoje, ampak vseeno je to malo čudno.

Sicer pa.. človek skoraj ziher spremeni mnenje ko se sam znajde v takšni situaciji, ali pa kakšen od njegovih najdražjih. Takrat bi hitro pozabila na svoje "predsodke", verjemi.

Sicer pa smo rahlo zavili vem iz teme, in smo OT

[Adriane]

Razvile ste zelo zanimivo debato.

Nisem nikoli razmišljala o darovanju svojih spolnih celic... Ker mi ni težko pomagati sočloveku v stiski, bi sprva odgovorila "zakaj pa ne". Potem začnem brat malo vaše poste, o tem, da v bistvu ne veš, v kaki družini bo odraščal ta otrok. Pa ne gre toliko za "moj" ali "tvoj", pač pa, da znaš biti posreden krivec za še eno razsuto življenje. Tu mi ni vseeno. Če sedaj potegnem črto: ne bi darovala.

Ker si zelo želim otrok in vsega kar spada zraven (nosečnost, porod, dojenje...), je zame umetna oploditev velikega pomena. Če bi bilo kaj narobe z mojimi reproduktivnimi organi, bi prav tako želela imeti nadomestno mati v katero bi potem vstavili moje in partnerjeve celice.
Po drugi strani, mi je pa strašno žal vseh otrok, ki so obsojeni na propadlo življenje, kar me vodi k razmišljanju o posvojitvi.
Zdaj ne morem pametovat. To ne more biti le moja odločitev, temveč tudi partnerjeva.

Glede darovanja organov, mam pa že zelo dolgo razčiščeno sama pri sebi, da jih bom darovala. Prav tako so ljudje okoli mene (moja in fantova družina) obveščeni, kaj storiti v primeru, da prejmejo klic z obvestilom o moji smrti. Minute, sekunde! so zelo pomembne, da organ ne propade, in moja velika želja je, da se reševalce oz. zdravnike na to opozori, da le-ti lahko takoj ukrepajo. Kaj pa mi bojo? Če lahko s tem komu podaljšam/izboljšam/rešim življenje, ki je za mene itak izgubljeno, naj jih ma.

Kartica sama po sebi ne pomaga prav veliko. Če sorodniki/skrbniki niso obveščeni o namenu darovalca, lahko pride do resnih težav. Celo do tožb, pri odvzemu kakega organa oz. iznakaženju trupla. Zadeva je kočljiva, zato je prav, da so vsaj bližnji sezanjeni z njo in se seveda s tem tudi strinjajo.


pardon za razvlečeno pisanje.

[luci]

Vsak ma svoje mnenje in svoja stališča, js nikol ne bi sprejela nobenga organa, ki ni moj, (še krvi če bi mi hotl menjat, ne), sem že bla na tem. Glede tablet je res, da so umetna zdravila, sam brez njih (saj kar se tiče Aspirinov in tega ne bo noben umrl in se bo pozdravil, sam dalj časa bo trajalo okrevanje). Js itak ne maram jest tablet, se jim izogibam kokr se le da. Glede ala Lekadol, Aspirin ,ipd. pa sploh nikol ne jem, itak sem na več kot polovico teh zdravil elergična:)
Drugač pa fajn za vas, če boste darovale organe al pa če jih bi v točno določenem primeru, tist k jih bo dobu, jih bo zihr vesel:)
Mojih ne bo noben!
Aja pa zarad tega, se nimam js za čist nč slabšega človeka, kot nej bi se imela po prepričanju mnogih(pa ni to letel na nobeno od vas).

[DiLeMa]

Luciferka, sej te nihče ne obsoja, s svojim telesom lahko delaš kar hočeš in prav je tako. Samo tvoja razlaga v obliki naravne selekcije se mi je zdela nesmiselna.

[luci]

Ubistvu mi tud to, da daruješ svoj organ napr. ledvico, ko si še živ je men rahlo čudno. Če sam pomisliš, da potem kasnej ti zboliš za neko boleznijo na ledvicah in morš zarad tega, ker maš sam eno in še ta ne dela vredu začet hodt na kake dialize. Mene to kar strese, da pomislm na kej takega. Se mi zdi, da s tem, ko daruješ organ, če si valda živ izpostavljaš samga sebe. Js to ful ne bi, bi me koj pobral:)

[luci]

Še tole sem prej pozabila napisat, zakaj sem tolk proti. Zadeva je taka: mene ful mot to, da ne veš komu dejansko dajo potem del tebe. Darovanje kot vemo je anonimno. Mene bi zlo motlo, da bi moj organ darovali nekemu nasilnežu, pedofilu ali podobni osebi (itak mormo upoštevat, da nimajo vsi kartoteke, je velik takih, ki zganjajo nasilje doma za zaprtimi vrati in tega nihče ne ve), ki jo družba izloča. V primerih, ko nekdo zboli pa nej bo to tak človek (slabič) ali nekdo od nas, tukaj ni diskriminacije. Zdravniki ne bodo gledali na njegovo preteklost (dostikrat pa se je tudi ne da ugotoviti, ker nima nobene kartoteke), edino zasvojencem ne dajejo prednosti. Takih ponavadi ne dajo na čakalno listo.

A vas to ne bi zanimalo, komu boste rešile življenje? Se mi zdi, da nobena od vas ne bi želela rešiti življenja nekomu, ki si ga niti ne zasluži ali pač? No sicer pa spet, kdo sem pa js, da lahko sodim, kdo si zasluži živet in kdo ne.

Pomislite, da s tem ko daruješ organe rešiš nekoga, ki ga recimo preziraš. Js to že ne bi mogla. Tud po smrti (v primeru, da bi se odločila za darovanje), bi želela da se preveri kdo bo dobil moj organ in da se upoštevajo moje želje (kljub temu, da me ne bi blo več).

[Sarah]

(še krvi če bi mi hotl menjat, ne)

No krvi ne menjajo ampak ti jo samo "malo dodajo" ..če smo že pri tem. No če si res že bila na tem (a imaš v mislih transfuzijo?) in si jo zavrnila, kul, če tebi tako paše. Ampak vseeno se mi malo čudno zdi no, ker kdor je enkrat v takšni situaciji, da rabi kri, je najbrž bolj kot ne nujno, in če si ti res odklonila, ne vem no, si ne znam predstavljat tega da sploh lahko odkloniš, ker potemtakem ni bilo nič hujšega, če si šla lahko brez problemov skozi. No tako si jaz stvar predstvaljam, sicer pa pustimo to, so tvoje osebne reči in me ne zanimajo.

Adrianne je lepo napisala, da je treba hitro ukrepat, tu so res pomembne sekunde, dobesedno. Če se ne motim organ zdrži zunaj telesa par ur, štiri natančneje, če se ne motim. Nisem pa nikoli pomislila da samo kartica torej skoraj nič ne pomeni? Zanimivo.

Aja, pa glede tistega da bi rada vedla komu gre tvoj organ, in da nebi hotela rešiti nekoga ki ga preziraš. No, to je malo smešno. Slovenija je včlanjena v tisto mednarodno skupino ki darujejo organe, tudi Avstrija je notri, Italija, Nemčija menda, pa nevem še katera. Čakalno listo vodijo v bolnici in ko dobijo organ pogledajo komu bi najbolj ustrezal, in tega pokličejo, lahko je iz bilokatere države katere so članice tega. Tako da dvomim da bi ravno tvoj "sovražnik" dobil tvoj organ, ker to ni stvar samo Slovenije, ampak dosti evropskih držav, sploh pa, če ne poznaš nobenega ki je na listi.
Drugače pa mene enkrat ko bi bila mrtva nebi zanimalo kdo bi ga dobil, ker meni tako ali tako v nobenem primeru ne bi več služil.


Drugače pa luciferka razumem tvoje mnenje, če človek lahko nad čim popolnoma sam odloča, je to lastno telo. In kaj bo z njim naredil. Tudi po svoji smrti. Ti si se pač odločila da bo vse ostalo tvoje, fajn. Ampak se ne strinjam s tvojo predstavo naravne selekcije. Kot so že pred mano povedale, je že dovolj naravnih katastrof ki naredijo selekcijo, če temu lahko tako rečemo sploh. Selekcija nad bolnimi pa se mi zdi malo mimo. Medicina se razvija, in zmeraj več je raznih presaditev, in zmeraj bolj uspešne so, in posledično je tudi zmeraj več darovalcev, zgleda.

[sonchika]

Meni je čisto vseeno, komu dajo organ. Čisto vseeno. Važno je, da rešijo življenje.
Bi pa res rada videla kakšnega človeka, ki bi nadaljeval s pedofilijo in ostalimi nečednostmi potem, ko bi bil nekaj časa na smrtni postelji. Mislim, da ljudi to precej strezni.

Jaz nisem za darovanje spolnih celic. samo zaradi tega, ker je potrebno predhodno telo filat s hormoni. Preveč dela in zajebancije.

Kar se pa tiče darovanja organov nimam pa nič proti.

[sade]

ot: pa kaj koga sploh vprašajo, če hoče ali noče dobiti transfuzijo? nene to samo piknejo not?

[Regratova Lučka]

Sade, moj fant dela v bolnici in je enkrat rekel, da so sprejeli Jehovo pričo-oni zavračajo tujo kri- in so jo morali dati namesto krvi neko ful drago zadevo, nadomestek. Pa sorodniki so zraven težili, da je ne bi dobila ta oseba tuje krvi.

Drugače pa bi jaz na hitro tudi rekla, da bi brez problema dala svoje spolne celice. Če pa malo bolj premislim, se mi pa zdi to prehud poseg v telo in sploh če te s hormoni filajo itd (kot je navedla Sonchika). Glede tega sem sebična. Še rodit si ne predstavljam.

Glede darovanja organov pa nimam zadržkov, itak je po smrti vseeno. Ne bi pa dala npr. svojega trupla v znanstvene namene, da bi se npr. študentje medicine učili na mojem telesu.

Luciferka, spoštujem tvoje mnenje, ampak zdiš se mi ful temačna ( pa ne vzemi to kot negativno kritiko, opazka pač ).

[DiLeMa]

Luciferka, spoštujem tvoje mnenje, ampak zdiš se mi ful temačna ( pa ne vzemi to kot negativno kritiko, opazka pač ).

Le kako, ko pa ima tako cheerful avatarčič.

[luci]

Sarah! Vem, da ti ne zamenjajo krvi v celoti, ampak samo menjajo oz dodajajo. Pa glede tega, da bi dobil "moj sovražnik", moj organ. Nism to tko mislila. Itak, da je za kej takega ful mal šans, pa niti nimam js osebno nobenga sovražnika (saj js za to nč ne vem). Hotla sem sam izpostavt, da si ljudje kot so morilci, pedofili po mojem mnenju ne zaslužjo tega. No vsaj js mojih organov ne bi hotla takim ljudem darovat. Pa se strinjam, da marsikaterega take bolezni streznijo, samo a je to dejansko lahko opravičilo in lahko na dejanja iz njegove preteklosti potem kar pozabimo. Js sem mnenja, da se noben človek v resnici nikol popolnoma ne spremeni.

Glede moje temačnosti, sem znana kot večni pesimist:)

[Adriane]

Glede darovanja organov pa nimam zadržkov, itak je po smrti vseeno. Ne bi pa dala npr. svojega trupla v znanstvene namene, da bi se npr. študentje medicine učili na mojem telesu.

Teh trupel je tlko (klošarji, ljudje brez svojcev), da tvojega sploh ne bi vzeli. Sem se pozanimala tudi o tem. N'č bat

[Regratova Lučka]

O, si me lepo potolažila, Adriane.

Mimogrede: a lahko spolno celico daruje 40-letna ženska svoji 18-letni hčerki ali je to:1. sploh mogoče pri starosti 40 let; 2. sploh etično?

[Sarah]

Mater daruje hčerki? Ojej ne vem no, meni se to zdi nemogoče.