Jaz sem pa deljenega mnenja.
Sploh, ker ne vem,. če se ta zakon nanaša tudi na izredne študente. Mislim, če ja, pol jaz nimam iz kje zbrskat 2.600€ letno za vpisnino HALOOO?

Saj zato tudi delam in zato sem tudi šla izredno in bi tudi naprej tako.
Sicer me pa
moti to, kako bo kao šlo veliko več denarja za štipendije - kurac moj bo šlo zanje! Pogoji za pridobitev štipendij se verjetno ne bodo spremenili, torej jih bo še vedno dobivalo ful malo študentov. Pa te štipendije bodo v vsakem primeru prenizke, da bi se kdorkoli z njimi preživljal, oz. vsaj znatno olajšal breme staršem, ki ga preživljajo. Spet bodo najbolj nasrkali študentje, ki so že tako v slabi finančni situaciji.
Drug
problem je vračanje štipendij. Itak vemo, da ob pavziranju vračaš štipendijo, včasih pa pavziranje res ni odvisno samo od pridnosti študenta in so vmes raznorazne bolezni, situacije doma, ali pa pač bad luck. Vsi vemo, da so nekateri profesorji jako fer.
Zato pač štipendije nikakor ne odtehtajo možnosti neomejenega dela, kjer ni rizika vračila denarja.
Drugo je teh 5 mesecev dela, kot je pisala Sally. To bolj ko ne pomeni zgolj, da bo v poletnih mesecih in med zimskim izpitnim obdobjem strašanski naval na dela in bo tudi strašno težko dobit karkoli. Me zanima, koliko vas bo takrat še veselih.
Po drugi strani pa se
strinjam, da bi bilo treba nekaj narest na tem področju. In jaz bi kratkomalo uvedla 25% davek tudi na študentska dela. Ker ne vidim razloga, zakaj študentje plačujejo bistveno manj. Delo je delo, mar ni? Tisti, ki bo delalo ful ob študiju bo vseeno odnesel dovolj denarja zase (25% se spet ne pozna tako strašno), tu jaz ne vidim problema.
Pa hkrati bo podjetjem prisoljena ena zaušnica in bodo morda ipak raje zaposlili nekoga z diplomo v žepu.
To in pa poostren nadzor, da se bo za neka delovna mesta z malo višjo zahtevnostjo (Kinkyjin primer) ipak zaposlovalo diplomante.