64 replies to this topic

[krneki]

^Se pridružujem sade

[Kalypso]

No torej... Moji vtisi o Braziliji so po potovanju mešani. Po eni strani me od države odvrača občutek nevarnosti, občutek zaradi katerega se ne moraš sproščeno sprehajati po mestu. Po drugi strani sem se zaljubila v naravo, ki je res prečudovita in klimo, ki mi je pisana na kožo. Subtropski deževni gozd, slapovi, krasne peščene plaže brez konca in kraja, živali... prečudovito.

No sicer pa je bila najina tura takšna: Sao Paulo, Rio de Janeiro, Foz do Iguaçu, Florianopolis, Sao Paulo.

V Sao Paulu sva prvi dan prenočila v hotelu v bližini letališča, saj sva imela naslednji dan let za Rio že zelo zgodaj in se nama ni splačalo hoditi v center Sao Paula, do katerega ob idealnem prometu iz letališča potrebuješ cc. 45. min. Tako sva prvi dan bolj kot ne počivala po naporni poti - let iz Evrope je namreč trajal 11 ur.
Naslednja postaja na najinem potovanju je bil Rio de Janeiro. To mesto je mesto, ki ga človek mora videt. S svojo geografsko lego, griči in peščenimi plažami je res nekaj posebnega. Midva sva v Riu ostala 4 dni, kar je dovolj, da občutiš utrip mesta, si ogledaš glavne znamenitosti (Jezus, Sugarloaf, Maracană, Sambadrom,...) in se malce kopaš na Copacabani in Ipanemi.

Foz do Iguaçu kot mesto ni nič kaj posebnega. Pravzaprav je precej grdo mesto, ampak ima srečo, da leži v bližini mojega najljubšega kraja v Braziliji - slapov Iguaçu. Te slapove si Brazilija deli z Argentino. Z brazilske strani je lepši panoramski pogled na slapove, z argentinske strani se slapovom lahko bolj približaš in občutiš njihovo moč, zato sva za en dan obiskala tudi Argentino. Slapovi so res krasni. Če boste kdaj v Braziliji, jih obvezno obiščite.

Naslednja postaja na najinem potovanju je bil Florianopolis. Florianopolis je za brazilske standarde manjše (za slovenske standarde to pomeni veliko) mesto ob atlantski obali. Posebnost tega mesta je, da del mesta leži na otoku, del na celini, oba dela pa povezuje most, ki ga ponoči osvetljujejo luči in zgleda zelo lepo. Midva sva bivala cc. 24 km iz Florianopolisa, v obmorskem letovišču s krasno plažo. Meni osebno je bila v tem mestecu najlepša plaža, sicer pa je bilo mesto bolj kot ne mrtvo. Pogrešala sem malce več življenja. Po živahnem Riu je bila to kar precejšnja sprememba, skoraj prevelika. Kljub temu pa je pasalo, ko sva bila na prostrani peščeni plaži skorajda sama.

Po samotnem uživanju na plaži sva se vrnila nazaj v gnečo in hrup, v Sao Paulo. Sao Paulo je ogromno mesto. Bivala sva v hostlu, na odlični lokaciji, v varnem okolišu, v samem centru mesta. Sao Paulo me ni kaj prida navdušil, čeprav je verjetno poleg Ria (četrt Santa Teresa) edino mesto v katerem sem začutila, da ima mesto zgodovino. Ohranjenih je namreč kar nekaj stavb iz časa kolonializma. Kljub temu pa je za moje pojme Sao Paulo preveliko, prehrupno, prekaotično mesto. V tem pogledu mi je bil Rio de Janeiro bolj všeč.

Splošni vtisi so nekako takšni:
Ljudje so načeloma prijazni, vendar le redko kdo zna angleško. Ko jih vprašaš, če govorijo angleško, se jih večina kar prestraši in se sploh več ne želijo pogovarjat s teboj. Če ne znaš portugalsko in nujno potrebuješ kakšno informacijo... zna bit kriza. Sploh luštno je ugotavljat na kateri avtobus je treba it, ko na avtobusnih postajah ne piše prav nič. Je samo znak, da je tam avtobusna postaja. No, kljub temu svojemu neznanju jezika, pa sva vseeno naletela na kar precej prijaznih, gostoljubnih Brazilcev, ki so govorili angleško in brez katerih najin izlet ne bi bil tako dober kot je bil.

Ker je v Braziliji velik razpon med revnim in bogatim slojem, je velik problem varnost. Vsi, celo sami Brazilci, so naju opozarjali naj bova previdna. Ta opozorila še podkrepijo favele, mimo katerih se moraš peljat, da prideš iz letališča do centra Sao Paula in do centra Ria de Janeira. No, bila sva previdna, ampak zaradi vsega kar slišiš, vseeno nisi tako sproščen na ulici, kot bi bil sicer. Sama sva upoštevala navodila in na srečo nisva imela nobene slabe izkušnje.

Hrana in pijača sta odlična. Obožujem njihove sveže stisnjene sokove (mango, pomaranča, limona, ananas...), ki so smešno poceni. Stanejo okoli 1€ za 3 dcl. Njihova nacionalna alkoholna pijača je cachaça, ko je tudi glavna sestavina koktejla caipirinha. Pri nas take caipirinhe ne dobiš.

Sama sem mesojedka in Brazilija je raj za nas mesojedce... njihovo meso z žara in morska hrana sta odlična, obožujem njihovo feijoado in tisoč in en slan prigrizek - najboljši od vsega so pastéis. Cene hrane so različne. Na uličnih štantih lahko ješ zelo poceni. Konkretno večerjo/kosilo (rižem, fižolo, meso iz žara) lahko dobiš na takem štantu že za 5€, v restavraciji je dražje, pri čemer velja omenit, da obstaja več različnih vrst restavracij. Midva sva največ jedla v restavracijah, ki so imele nekakšne vrste ruski bife z široko izbiro jedi. Tu si si lahko izbral kaj in koliko boš jedel. Toliko kolikor si si nadeval na krožnik, toliko si tudi plačal. Cena takega kosila je bila ok. 1€ na kilogram hrane. Posebna vrsta restavracij so t.i. churrascarije, "all you can eat" žar restavracije. Deluje po principu, da dobiš karton, ki je na eni strani rdeče, na drugi zelene barve. Ko želiš, da ti natakarji prinesejo hrano obrneš na zeleno, ko je ne želiš obrneš na rdečo. Midva te vrste restavracij žal nisva uspela poskusit.

V Brazilijo se bom še vrnila, vendar bom naslednjič mahnila na sever. Pred tem, bi pa še raje spoznala druge države južne Amerike, kot so npr. Argentina, Peru in Bolivija in obvezno osvojila osnove španščine (mi je bolj všeč kot portugalščina).

[Frida]

Uau Kalypso, super super!!!
Moja prijateljica je bila po celi severni Braziliji in njene fotke in vtisi so ful dobri. Slabše vtise ima pa glede Sao Paula in Ria, ampak samo zaradi pomanjkanja občutka varnosti.

[Kalypso]

Ja, to glede varnost mislim, da je največji problem, ker kljub temu, da se trudiš neizstopat, domačini vidijo, da si turist. Me res zanima kako se bodo v Riu spopadli z vsem kar morjo storit, da bodo izboljšali varnost in logistiko, ko bodo organizirali olimpijske igre.

Kje pa je bila tvoja kolegica? V katerih mestih?

[Špela]

Kalypso, mene pa zanima, kakšni občutki so te prevevali na potovanju - tko, čist osebno, kako si doživela(doživljala kulturne razlike pa tko. če se ti da na kratko opisat. hvala!

[Kalypso]

Špela, na trenutke se mi je zdelo, da sem v raju - sredi narave, z živalmi v njihovem naravnem okolju, v družbi prijaznih ljudi,... vse je bilo prfektno. Npr. ko sem v nacionalnem parku vidla tukana in kolibrija v naravnem okolju je bil krasen občutek ali pa ko sva bila sama na plaži, nikjer nikogar, samo midva in šumenje valov... krasno. Spet druge trenutke se mi je zdelo, da sem v peklu - sploh ko sem obtičala v gneči na metroju v Riu in je moj že uspel izstopit, mene pa je gneča zadržala, da nisem mogla ne naprej ne nazaj, spet drugič, ko sva zaradi neoznak in nerazumevanja jezika sedla na napačen avtobus in se eno uro vozla v napačni smeri sem se počutla tako nemočno. Ko veš, da znaš več jezikov, pa ti to kaj malo koristi. Ko ni nikogar, ki bi ti pomagal, ko te vsi gledajo kot da si z drugega planeta. Ni fajn...

Kulturne razlike niso tako velike, ba bi bila šokirana. Mogoče je bil šok videt brezdomce (med njimi tudi mlade ljudi) ležat na cesti sredi belega dne in ko smo se peljali mimo favel se me je dotaknilo, da lahko ljudje živijo v taki bedi. Vendar sem to bedo že nekoč videla. Favele niso kaj drugačne kot je npr. mrtvo mesto v Egiptu. Če izvzamem to so Brazilci precej evropeizirani. Razliko sem opazila pri ženskah, ki so vse veliko bolj samozavestne kot Evropejke. Ženske vseh oblik, velikosti in starosti oblečejo bikini. Ženske z ne najbolj popolno postavo oblečejo stvari, ki jih Evropejke istih postav nikoli ne bi oblekle... Sicer pa so ljudje precej odprti, pripravljeni pomagat, če le znaš njihov jezik oz. če oni znajo angleško.

[Frida]

Kalypso, frendica je bla v Fortalezi, Recife, Salvador in v vseh teh obmorskih mestih, Brasilia se mi zdi tud, pol pa vse dol do Sao Paula.

[Kalypso]

Baje je to del, kjer vse poteka bolj počasi, ampak nič manj lep. Tja imava namen it, ko jo naslednjič mahneva v Brazilijo.

[Frida]

Kalypso, kako je z vizo?

[Kalypso]

Vize ne potrebuješ. Pred vstopom v državo (na letalu) le izpolniš formular od kod prihajaš, kje si vstopil v državo ti ga na letališču poštempljajo in ga morš oddat, ko zapustiš državo. Bolj formalnost kot kajkoli drugega. Mislim, da imajo drugod po Latinski Ameriki podobne obrazce.

[Kalypso]

To so tiste njihove stojnice z odličnimi naravnimi sokovi...
takšne lahko najdeš povsod v Riu...


takšne so pa ob plažah...

[Braunkopf]

Podobno kot v Maroku.

[rea]

podobno kot povsod, kjer raste sadje na drevesih

[Braunkopf]

Pri nas tega ni, ti čudo malo.

[Kalypso]

Ja, pri nas namesto sadja na drevesu rastejo tetrapaki.

[Braunkopf]

Ne to pa ne. Tetrapaki pri nas rastejo trgovinah, to pa ja vsi vemo. Denar raste na drevesih.

[rea]

dj ne bit pametne tok no, fora je, da pač kjer je sadja res tok, da smrdi, so povsod te stojnce, ddd
pr ns pa našopamo une jabke pa hruška pa je to to

[Braunkopf]

Ja pa če niiii res. Pri nas ni, v Grčiji tudi ni, pa tm majo sadja iber velik. Se spomnim, ko smo na ladjo iz Grčije nazaj vzeli tri orgomne vreče grenivk narabutanih.

[rea]

pol pa ekskjuzmi

[Braunkopf]

Nepane.