54 replies to this topic

[nephtysee]

Sem se zmenila po mejlu ja, so mi poslali še slike in program:) Ful je fajn ker se gre še v druga mesta na oglede pa tudi Couchsurfing party bo. Tak da sm se odločla, da grem. Danes še karte kupim in je to to

Rea, ful škoda ker ne moreš it.. Ampak Indija pa itak zmaga

[rea]

=)
ti še kej pišem

[nephtysee]

Ok super

Btw, moaj frendica gre mislim da marca kot prostovoljka v Indijo za 6 tednov prek Aiesec, če te slučajno zanima da bi mal bivanje tam podaljšala http://www.aiesec.or...enia/ljubljana/

[rea]

O, hvala, kok najs!
Kam pa gre točno, pa kaj bo delala kot prostovoljka?

[nephtysee]

No problem

Za mesto nwm, sma ble obe ful hyper ko me je klicala in sm jo pozabla vprašat, zdaj je pa nedosegljiva. Delo pa bo nekaj v tem smislu(nism čist dobro razumela ) z otroci in še z etnologijo se mi zdi. So pa razgovori že zdaj enkrat.

[rea]

Ok, ti pišem zs =)

[Špela]

Takoj, ko sem prišla domov iz Maroka, sem si rekla, da je bil fail - bolj ko imam distanco do tega potepa, bolj mi je jasno, da to ni res. Zame je bilo to potovanje tišine in močnih čustev, jeze in pomirjanja s sabo, večerov na stopnicah, ko sem klicala M., slabih novic in dajanja energije tistim, ki so jo potrebovali. Ena izmed cimer mi je ukradla neki dnarja, s čimer sem zdej že čisto pomirjena, vendar ger še vedno za princip, da se tega enostavno ne dela, niti ne tok za denar sam. Vsrkavala sem barve, vonje in sončne žarke in podoživljala moja ostala potovanja, si mislila, kok lepših in bolj živih tržnic sem že vidla in se čist umirila v Essaouiri in uživala vsako sekundo treka po gorovju Rif, spoznavala lastne meje zmožnosti in strahu (parih stvari nisem vidla, ker sem vedla, da ne bom mogla do tja prit). Ni bilo pa to moje potovanje, ni blo topline, ki bi butnila vame izza čoška, ni mi pasala večina folka, s katerim smo potovali, sem pa spoznala par res super ljudi, s katerimi smo se povezali. Naučila sem se tut tega, da neham potovati strogo asketsko in začnem sabo nosit tudi kakšne malenkosti, ki mi bodo polepšale dan. In nujno ogromno stvari za otroke. Ko smo se vračali s slapu Ouzoud, smo naleteli na ne najboljšo restavracijo, seveda so se vsi znali samo pizdit čez to, nihče pa ni zares pogruntal enega fanta, ki je večino časa krilil z rokami in spuščal iz sebe glasove. Ko sem se mu približala, sem ugotovila, da je nem in da nam je hotel pokazati živali v bližini. Nekak sva komunicirala, zahvalil se mi je pa tko, da se je z desno dlanjo potrkal po prsih, kjer je srce. Men so se sam solze ulile.

Najbolj si bom zapomnila vožnjo prek Atlasa in vse naše zajebancije v avtu, zgubljanje po medinah, Marrakech, Chefchauen, spanje zunaj v Ait Ben Haddouju in Essaouiro, še sploh dan na plaži, ko sem podoživela čist vse dni na plaži na mojih potovanjih: kako se je SInnaia učila za en kolokvij na plaži na Lanki, kako sm zaspala v Tulumu, kako mi je hotla v Vietnamu ena tetkica noge odkocinit, moje ananas tetke na Baliju ...

Na moje veliko presenečenje me šoping sploh ni držal, kupila sem si ene aladinke pa šal, ki sem ga itak že pozabila en dan v kinu. In seveda arganovo olje za par folka.

Hrana mi je bla nenormalno dobra, sploh maroška solata in olive, omg, tok oliv pa čilija še nikol v lajfu nisem pojedla.

Obožujem njihovo arhitekturo in vse mozaike. Uživala sem vsako sekundo klicev k molitvam.

Načudila sem se stereotipom in debilozam nekaterih potnikov in totalno nepripravljenost sprejemanja načina življenja domačinov ter razžalitve njihovih čustev v zvezi z njihovimi navadami in običaji. Takim bi dala doživljenjsko prepoved it kamorkoli dlje od Portoroža.

[Špela]

 

Aja, nikol več ne bom jahala kamele, mi je blo enkrat v življenju povsem dovolj. Eden izmed lepših momentov je bil tut sončni vzhod v puščavi, bi blo pa bolj doživeto, če bi znali ostali uživat v trenutku in mal držat kljune zaprte.

[Matilda]

Malo sem zmedena, kako je s prenočevanjem, jaz zdaj kar vse bookiram preko interneta. 

Rea in Braunkopf sta omenjali, da sta spali tudi po 5€ na noč in manj; gledam preko Booking.com, in predvidevam da je 9€ na osebo 

za sobo z dvojno posteljo in vključenim zajtrkom že zelo ugodno? Ceneje pa res ne dobim (s fantom bova na budgetu) 

Kakršenkoli namig dobrodošel! 

[Ancka Pomarancka]

Moj fant je bil 4 tedne sam v Maroku in ni imel nič rezervirano - prišel, vprašal, pogledal...in če mu je bilo všeč, je potem tam prespal.

V Romuniji tudi nisva imela nič rezervirano - skočila sem z motorja in vprašala, če imajo frej, za kakšno ceno, kaj cena vključuje (klima, zajtrk...). Sva se potem odločila glede na trenutno situacijo.

[ora]

 

To so tile grande taxiji, ki vozijo medkrajevno. Vanje taksist po navadi zbaše 4 ljudi zadaj, 2 spredaj. Števec, obratomer in kazalec za gorivo seveda ne delujeta. Ima pa vsak taksist polno svoje šare noter. Eden je imel tako naloženo, da je komaj kaj videl ven.

 

Pa srečaš tole:

 

Pa se voziš takole:

 

Dobiš na avtu tole:

[ora]

Pa kolegice:

 

Slapov ne bom, ker smo povsod me zraven

[Matilda]

Opičke a to je pri slapovih? 

 

Mi smo na poti iz puščave do Feza doživeli snežni vihar

[ora]

Ne vem z glave ampak se mi zdi, da nekje na poti z atlasa nazaj proti marakešu

[Jinadaze]

Potopis o Maroku

[Frida]

Glede Maroka nisem navdušena, ampak večina ljudi je, zato sem ji predlagala.

Meni je bilo v Maroku naporno iz vseh vidikov. Lepo je ja, arhitektura, klima in islam, to je meni vse všeč. Veliko ljudi je navdušenih tudi zaradi puščave, jaz tam nisem bila. Odkrito sovraštvo do turistov, do tujcev, ti grdi pogledi povsod, nategovanja pri denarju, pri hrani, pri taksijih, enkrat stane voda tok, jutri je druga cena, sem šla kupit eno pecivo v slaščičarno, cena taka in taka. Naslednji dan dela en bedak, mi pravi, da tega peciva ne morem dobit, razen če kupim eno kilo, potem mi da en košček za ful višjo ceno, se scenkam, mi zavije v papir, pridem domov, ugriznem vanj, spodaj plesniv. Greš na zajtrk, v menijih cene, na koncu naštimaš točen znesek, kelnarju ni prav, naračuna ful več. Mu kažem meni, računamo skupaj, mu ni prav. Čakamo šefa 10 minut, da v wcju pokadi čik in opravi potrebo, pride ven in potrdi mojo ceno. Ampak to je trajalo pol ure. Toliko bogih živali je naokrog, toliko onesnaženja in smeti, da ne moreš verjet. Hodim po cesti, nobenemu nič nočem, en tip mi hodi nasproti in mi reče v obraz Fuck youuuu! Zakaj? Da o mučenih kačah in opicah na kratkih verigah ne govorim. Na trgu me zagrabi ena ogromna debela črnka in mi začne s tisto svinjsko kano čečkat po roki, sem se upirala, ampak je bila ful močna, mi je počečkala grdo pol roke. In na koncu sem že vpila naj me spusti, pol je tud fant ponorel in se vmešal. Na koncu mi reče, naj ji dam 10€, sem rekla če se heca. Pol mi reče Fuck you. Vsi bazarji so narejeni za turiste, se prav vidi, da prodajajo čist drugačne stvari kot na njihovih tržnicah. Pa vsak ti hoče narest slabo vest, če nič ne kupiš. 

Jaz sem bila res utrujena od vsega. Ampak ja, ljudje imajo dobre izkušnje, jaz povem svoje, pa imam najrajši od vsega muslimanske države (in Italijo )

Instagramarke šetajo povsod, v tistih krilcih, s klobučki in tankimi torbicami, velikimi urani in visokimi petkami, se tam slikajo zraven rdeče stene in izmučenega osla, ki je že cel dan na soncu #somuchfun

[Christianne]

Frida, moja kolegica ima zeloo podobno izkušnjo iz Maroka, je bila lani, medtem ko moja starša, ki sta bila več kot deset let nazaj, pa imata ful lepo izkušnjo, sploh kar se tiče ljudi in odnosa do turistov. Se mi zdi, da se je kar spremenilo.

[Frida]

Ja, podobno tudi jaz ugoravljam. Ljudje, ki so šli dolgo časa nazaj, hvalijo. Dva moja znanca sta šla z motorjem eno leto nazaj, sta bila čist živčna, večinoma sta imela slabe izkušnje, razen v bolj odmaknjenih krajih, kjer so ljudje prijazni. Zadnja dva človeka, ki sta pa ful pohvalila Maroko, sta pa tja potovala s ful denarja (nista potovala skupaj), spala sta oba v riadih z bazeni, kjer so jim kuhali kuharji, organizirana privat tura z jeepi po puščavi in kupovanje luči za 400€... je vseeno drugače, kot pa če imaš budget.

[Matilda]

Midva sva sla pred 4 leti. Veliko stvari, ki jih opisujes, sva tudi midva dozivela, predvsem to nategovanje. Pa v restavracijah hocejo, da jim pustis tringelt, vcasih pise to na racunu, drugic ne. Mi je pa ravno to bil car, ta njihov nered, neobstojeci urniki, zemljevidi -> nama je bilo zabavno, da nikoli nisva bila cisto ziher, ali bova prisla na zastavljen cilj z javnim prevozom in sva se pac prepustila. Grdih pogledov, zmerjanja... pa nisva dozivela. Mi je bilo pa kdaj neprijetno, ker so me kje moski gledali kot vesoljko, tam so ful navduseni nad svetlolasimi zahodnjakinjami, in sama si ne bi upala okrog setat.

[Frida]

Matilda, men se pa recimo glih v restavracijah ni dalo, mi ni bilo nič simpatično, da daš natakarju denar in ga ni nazaj 20 minut. Saj puščam napitnine, ampak 5€ pa ne, nimam več energije za ta jajcanja. Pa mu pomahaš, pa te zignorira, mu pomahaš, da bi naročil naslednji jed, ti pokima in ga ni nazaj 20 minut... Ali pa prinese tiste njihove palačinke in reče : on the house, ko plačaš, ti pa računa dodatna 2€ za palačinke in nimaš kej, ker si jih že pojedel. Sem ti fovš, da na te stvari gledaš tako pozitivno in zabavno  

Na enem tujem forumu sem brala glede Maroka in so podobno opisovali, en moški je pa napisal naj vseeno uživamo v Maroku, kljub vsem tem negativnim stvarem in da je to treba jemat na easy, ne si tok k srcu jemat... Sem se potem malo zamislila nad sabo, a sem razvajena al zakaj mi grejo te stvari na živce... Ne vem, mogoče sem prestara, definitivno na potovanjih nočem več istih stvari kot pri 24ih. Ne vidim razloga za tako obnašanje domačinov, glede na to, da sem prepotovala že kar nekaj držav in nisem nikjer doživela toliko enih bednih stvari. 

Ampak ja, jaz vseeno rečem: pejd v Maroko, mogoče bo super.