Poslovili so se...
#21
Posted 15 January 2009 - 12:04 PM
#22
Posted 15 January 2009 - 12:18 PM
Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
#23
Posted 15 January 2009 - 12:25 PM
žalost bo počasi minila in vedno jo boš imela ob sebi, no vsaj vse lepe spomine nanjo in čas, ki sta ga preživeli skupaj.
zaenkrat pa se preusti žalosti, jokaj in se je spominjaj.
#24
Posted 15 January 2009 - 12:25 PM
Se je pa vsekakor gospa poslovila v častitljivi starosti in v krogu tistih, ki jo imajo najraje. Ostanejo pa lepi spomini in zavedanje, da je imela zelo, zelo lepo življenje!
#25
Posted 15 January 2009 - 01:21 PM
#26
Posted 15 January 2009 - 03:34 PM
#27
Posted 15 January 2009 - 03:54 PM
A tree too big to embrace ... is born from a slender shoot. A nine-story tower ... rises from a pile of earth. A thousand-mile journey ... begins with a single step.
(taoistična modrost)
#28
Posted 16 January 2009 - 02:08 AM
Hvala še enkrat vsem za lepe besede. Bolečine ob njeni izgubi so neopisljive, ker vsak, ki me je vsaj malo poznal, je vedel, kaj in koliko mi je pomenila ta kosmatinka.
Imela je izjemno lepo in dolgo življenje ... na koncu smo ji pomagali, kolikor smo ji le lahko, a jo je žal srček izdal. Proti višji sili se ne da boriti.
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#29
Posted 16 January 2009 - 07:01 AM
#30
Posted 16 January 2009 - 11:51 AM
Verjamem, da preživljaš težke trenutke. Drži se
#31
Posted 16 January 2009 - 12:58 PM
#32
Posted 16 January 2009 - 06:06 PM
Treba pa se je bodrit in vedet, da kosmatinka lepše ne bi mogla živet - in to je vse, kar šteje.
Drži se!
#33
Posted 16 January 2009 - 06:29 PM
(sem se kar malo zjokala, ker me smrt živali prizadane bolj kot smrt človeka...pa še moja Laska je čezdalje slabša in vsak dan je lahko zadnji z njo...)
#34
Posted 16 January 2009 - 07:52 PM
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#35
Posted 16 January 2009 - 08:17 PM
#36
Posted 16 January 2009 - 09:31 PM
Hvala.
Na momente že skoraj sprejemam ... potem pa spet padem v stanje, ko ne morem in ne morem doumet, da je ni. Pa vse te navade in "običaji" vseh 14 let, povezani z njo ... danes sem kar zaslišala nekje iz daljave, kako smrči ... ko pridem domov, ni košare in nje v njej, kako široko gleda in maha z repom ... ko se zbudim, me ne čaka več pred svojo omaro, mencajoč za posladke ... ob 18h me več ne čaka in brezasto gleda, da ji naj že enkrat grem dat za jesti ... ni je več, da bi se mi vlegla in razkomotila točno pred stolom pri računalniku, da ne morem normalno biti tam ... strašno grozno je. A saj pravim, v zadovoljstvo mi je zavedanje, da je imela kraljevsko življenje, da ni trpela in da je lepo umrla. Morda se komu zdi smešno ... da pretiravam ... a to bitje je bilo pri meni oz. pri nas doma strašno ljubljeno in smo čist na dnu. Smo pričakovali, glede na njeno zdravstveno stanje ... a pripravljen itak nisi nikoli na kaj takšnega.
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#37
Posted 17 January 2009 - 09:12 AM
#38
Posted 30 January 2009 - 02:58 AM
Jaz sem 2 dni nazaj našla dlako še po 1.5 leta odkar je Rina umrla.
Na zidu mam še zdaj napisano Rina, kje si?
Najbolj od vsega kar čutim v povezavi je to, ko si omenla korpo (in deko) tam kjer je to mela je zdj prazn in prve dni po smrti sem si mislila, oh kok bomo zdj ena dolgočasna družina.. to mi je blo najbl moteč dejavnik...
Skratka... cmok v grlu se vala velik časa sam jz sm ga že pogoltnla, davm se več ne, vseen mi je pa hudo, hudo ker tud pr ns je bla to družinski član, enkovredna men kot vsak otork staršem.
There are some things I may not know
There are some places, dear Lord, I may not go.
But there's one thing of which I'm sure
My God is real for I can feel him in my soul.
I have found a way to live
in the presence of the Lord Hare Ram, Ram, Ram
Hare Ram, Ram, Ram, Sita Ram, Ram, Ram
#39
Posted 03 February 2009 - 02:24 PM
#40
Posted 03 February 2009 - 02:29 PM
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users