Vrtec in šola... malo drugače
#21
Posted 10 October 2012 - 01:09 PM
Kako in zakaj se pri nas v vrtcu pritožujejo, da je med otroci več kot eno leto razlike (med najstarejšimi in najmlajšimi) in da je bistveno težje delat s tako skupino, ko pa z manjšo starostno razliko.
V zgoraj opisani šoli bodo pa v en razred dali kar 3 leta razlike (da o razlikah pri zbranosti, razumevanju pri taki starostnih razlikah sploh ne govorim), zraven se jim bodo pa še prilagajali glede na voljo in energijo otrok.
Če ne bi bolje vedela, bi rekla, da še v življenju niso bili v bližini otrok. No, mogoče imam pa samo jaz kontakt s takimi otroki, da puščajo vtis, da je opisani projekt misija nemogoče.
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
#22
Posted 10 October 2012 - 01:13 PM
Razporejanje otrok v skupine je umetno narejeno. Nikjer v resničnem svetu ni tako, da se otroci približnih starosti ne bi igrali skupaj in bi se razporedili v starostne skupine.
Kolikor vem, so tudi stare kulture (Grki, itd..) imeli v šolah otroke različnih starosti - ki so se skupaj učili. Zato se mi to sploh ne zdi sporno.
ॐ Be a voice, not an echo. ॐ
#23
Posted 10 October 2012 - 01:32 PM
Razporejanje otrok v skupine je umetno narejeno. Nikjer v resničnem svetu ni tako, da se otroci približnih starosti ne bi igrali skupaj in bi se razporedili v starostne skupine.
na vsakem otroškem igrišču je tako. In sami se tako razporedijo: ker ista starost približno enako hitro tečejo, enako hitro razumejo igro, so si konkurenčni.
7 letnemu otroku je kaj kmalu jasno, da s 5 letnim nima kaj počet, ker je zanj premajhen, "preneumen", prepočasen (v vseh pogledih).
Mlajši vedno hočejo vzpostavit stik s starejšimi, starejši z mlajšimi nikoli (oz. zelo redko). In mlajše imajo za "potrčkote", se jim posmehujejo, jih zafrkavajo, jih nadvladajo.
Pač, tak je zakon na igrišču - vedno je bil in vedno bo.
Ni pa s poučevanjem različnih starostni nič spornega. Meni se zdi edino manj efektivno. Kar 8 letnik razume takoj, moraš 5 letniku velikokrat razložit (pa ne, ker je butast, ampak nezrel, neizkušen, nezbran) in verjetno trpi skupina starejših.
Že jaz se spomnim, da sem se v šoli veliko dolgočasa pri predmetih, kjer sem hitreje dojemala stvari kot ostali; in kako nekje nisem mogla sledit.
ampak, kot sem rekla, komur to ustreza, zakaj pa ne. Meni pač ni logično in tega ne bi prakticirala niti bi otroka dala v to.
Je pa res, da sem verjetno ena redkih, ki je blazno zadovoljna z vrtcem. Za šolski sistem bomo pa videli, ko pridemo do tja.
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
#24
Posted 10 October 2012 - 01:53 PM
Ne vem, očitno je to odvisno marsičesa.
Sem pa že sama spoznala kar precej otrok, ki so za svoja leta razmišljali precej zrelo in bi jim pripisala vsaj 3-4 leta več, kot so v resnici bili stari. Zato ta dokaz o igriščni razslojenosti pri meni ne zdrži. Včasih je kakšen mlajši otrok veliko bolj inteligenten (čustveno in na sploh) kot kakšen starejši. Samo zato, ker je tak "trend", da se otroci mlajšim posmehujejo, še ne pomeni, da ima to karkoli veze s sposobnostjo skupnega učenja in sodelovanja.
Zdi se mi tudi žalostno in narobe, da otroci delajo takšne razlike med sabo.
Zato so takšne šole super, ker med drugim naučijo otroke medsebojnega spoštovanja. Da je nekdo, ki je mlajši, popolnoma enakovreden starejšemu in se ga kot takšnega tudi jemlje (tako s strani učiteljice/vzgojiteljice kot tudi ostalih otrok).
ॐ Be a voice, not an echo. ॐ
#25
Posted 11 October 2012 - 12:40 PM
samo, da jim bo uspelo!
mojih otrok taka šola tudi od blizu ne vidi; če drugim ustreza, zakaj pa ne.
Kami, se direkt podpišem pod tole in vse ostalo. mojega takšna mambo jambo zadeva ne bo videla, če pa komu ustreza, pa hvala bogu, da imamo možnost izbire.
in, ja, se strinjam, da ne vem kako bo funkcioniralo mešanje razredov. otrok pri 5ih in 8ih letih je bistveno različen. že po dojemnju in izkušnjah. otroci, ki bodo prišli iz drugačnih šol v tole bodo imeli težave, prav tako tudi otroci, ki bodo šli iz te šole v drugačne šole. se strinjam z individualnim pristopom, ampak v realnem življenju tega ni. še na faksu ne moreš biti individualist, samo somnimo se skupinskih seminarskih. ampak do faksa je še dolga.
#26
Posted 11 October 2012 - 04:20 PM
Drugje po svetu te šole že delujejo in so zelo uspešne - dokazano.
Najbolj pomembno pa je, da imajo otroci, ki obiskujejo te šole visoko razvito čustveno inteligenco (ki jo, po resnici povedano, otrokom v današnjem času močno primanjkuje), pa tudi občutek spoštovanja do sočloveka, drugih živih bitij in narave.
Če bi jaz imela otroka, bi ga TAKOJ vpisala v tak vrtec/šolo.
ॐ Be a voice, not an echo. ॐ
#27
Posted 11 October 2012 - 06:05 PM
V šolo pa hodi "normalno", kar se mi zdi prav. Vendar pa se mi zdi pomembno gledati tudi na šolo in da se otroka ne vpiše avtomatsko v tisto šolo kamor spada. Aja, pa ravno včeraj nam je profesorica na faksu rekla, da bo vse naredila, kar je v njeni moči, da otrok ne bo hodil na gimnazijo v Sloveniji.
Sem želela samo to povedat, zdaj pa ajd čao.
#28
Posted 11 October 2012 - 07:17 PM
Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
#29
Posted 12 October 2012 - 06:06 AM
vidim pa problem pri vse teh debatah (o tem in tudi zadnjič o cepljenju), da se ne znamo pogovarjat. ne jaz, ne kami, nisva napisali nič takšnega, da bi bili ozkogledi. izrazili sva svoje mnenje, ki temelji tudi na nekem izkustvu. obe imava otroke v vrtcih in sva zaovoljni. so pa to debate, da prepričujemo prepričane. če se kdo ne strinja s tabo, ga pusti pri miru, lahko debatiramo, ne pojdimo pa na osebno raven.
#30
Posted 12 October 2012 - 07:39 AM
Je pa res, da jaz v "čustveno inteligenco" pač ne verjamem oz. nanjo ne dam nič. Nekako tako kot ne na vero oz. na božje zapovedi - to je pač meni zdrava kmečka pamet.
verjamem, da so. Tudi permisivna vzgoja je veljala (in nekje še danes velja) za nekaj najboljšega - pravi oh in sploh.Drugje po svetu te šole že delujejo in so zelo uspešne - dokazano.
kakor vem, se je največji zagovornik te vzgoje že javno opravičil.
Pa ne rečem, da je to isto. Le da včasih se novosti slišijo zelo dobro, ne prinesejo pa ravno takega rezultata, kot ga obljubljajo in želijo. Pač ne verjamem, da je vse kar je novo in drugače (čeprav je zdaj postalo zelo moderno) tudi najboljše.
Ampak kot sem že večkrat priznala tu na forumu (in v življenju), da sem starokopitna in da zelo verjamem v to, da so naši starši, stari starši in tako nazaj - veliko vedeli/znali in poskušam to (prilagojeno na današnji čas) vozit naprej.
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
#31
Posted 12 October 2012 - 07:44 AM
Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
#32
Posted 12 October 2012 - 07:49 AM
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
#33
Posted 12 October 2012 - 09:21 AM
no, če se kdo ne strinja s tabo immortelle, ni nujno ozkogled. kot sem že napisala, je dobro, da imajo starši (in otroci) možnost izbire. ni pa nujno, da je to za vse. meni pač te stvari ne potegnejo in ja, mogoče sem tradicionalistka, ampak prisegam na javno šolo in "klasično" izobraževanje.
vidim pa problem pri vse teh debatah (o tem in tudi zadnjič o cepljenju), da se ne znamo pogovarjat. ne jaz, ne kami, nisva napisali nič takšnega, da bi bili ozkogledi. izrazili sva svoje mnenje, ki temelji tudi na nekem izkustvu. obe imava otroke v vrtcih in sva zaovoljni. so pa to debate, da prepričujemo prepričane. če se kdo ne strinja s tabo, ga pusti pri miru, lahko debatiramo, ne pojdimo pa na osebno raven.
Joj, upam, da te nisem užalila s to mojo izjavo.
Mogoče kdaj res pretiravam, ampak zdi se mi, da ljudje ne znamo sprejeti nič novega in se držimo kot "pijanc plota" nekih ustaljenih stvari, ki se že leta in leta niso spremenile.
Če ljudje ne bomo dali priložnosti novim stvarem in novim možnostim, se ne bo nikoli nič spremenilo na boljše!
Za moje pojme je cel princip šolanja (tako v OŠ kot kasneje) popolnoma zgrešen in napačen za današnji čas. Mogoče je to delovalo včasih... Ljudje se spreminjamo, otroci se spreminjajo, internet dela svoje... Ne more delovati isti sistem, kot je pred npr. 100 leti. No, pa saj se bo sčasoma pokazalo, o čem govorim...
Ko smo že pri tem, da se ne znamo pogovarjati... Mene pa moti, da kdo, ki ni nič kaj prebral o določeni stvari (ali imel kakšne osebne izkušnje), takoj 100% zavrne nekaj kot možnost ali potencialno dobro.
V vsakdanjem življenju se srečujem z veliko ljudmi, ki so zelo ozkogledni in ne dajo nobene priložnosti nobeni stvari, pa čeprav ne vedo o njej nič. In me kar malo pogreje.
"Mojega takšna mambo jambo zadeva ne bo videla" - hja, ta stavek mi deluje precej ozkogledno. Takoj označiti nekaj kot slabo, čeprav dvomim, da veš natančno, kako stvari v tej šoli potekajo (in še nisi preizkusila, kako je).
Če bi se vsi držali ustaljenih stvari, ne bi nikoli bilo nobenega napredka.
ॐ Be a voice, not an echo. ॐ
#34
Posted 12 October 2012 - 11:29 AM
Je omenila samo mimogrede, kot odziv na to, kako ne upamo nič vprašat, čeprav je velika verjetnost, da če en ne razume, da jih še 30 ne. To je res, jaz raje umrem kot da pred polno predavalnico nekaj vprašam. Pa da nas ne pripravijo na faks, vkalupijo, da si ne upamo spraševat, nekaj v tem stilu.PJ, kaj pa je tako narobe(da ni vse tako kot mora biti je jasno) z našimi gimnazijami? Je podala kakšen argument?
#35
Posted 12 October 2012 - 11:34 AM
Jaz sem le enkrat na faksu nekaj vprašala v polni predavalnici, kjer smo imeli vsi 4 letniki predavanja. Bila sem 1. letnik in nisem poznala nekega termina. Profesorica mi ej sicer odgovorila, ampak na tako neprijazen, vzvišen in tobimoralavedeti način, da me je vse minilo.
Jaz sem bolj slišala kot argument naše točkovanje v OŠ.
Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
#36
Posted 22 December 2012 - 03:28 PM
Zadnjič sem v Tedniku zasledila prispevek o šolanju doma. Torej: starši, ki svoje otroke, namesto, da bi jih dali v osnovno šolo, šolajo sami doma.
Bila je ena hare krišna družina, ter ena druga (dvojezična, oče je tujec, mama slovenka).
Porodila se mi je ena misel: kako ti starši mislijo, da so kompetentni poučevati lastnega otroka skozi celo OŠ? Saj drugače nimam nič proti temu,
ampak če bi sama to počela, si predstavljam, da bi se morala (sploh v višjih razredih) temeljito pripravljati na snov, ki bi jo otroku predstavila.
Tudi en otrok iz hare krišna družine je v prispevku rekel, da si je želel, da bi mu znal kdo malo boljše razložiti stvari ...
Kakšni so + in - tovrstnega načina šolanja? Kaj se vam zdi?
---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#37
Posted 22 December 2012 - 06:31 PM
Plain, jaz vedno vse vprašam, pa nisem še umrla
There are some things I may not know
There are some places, dear Lord, I may not go.
But there's one thing of which I'm sure
My God is real for I can feel him in my soul.
I have found a way to live
in the presence of the Lord Hare Ram, Ram, Ram
Hare Ram, Ram, Ram, Sita Ram, Ram, Ram
#38
Posted 22 December 2012 - 07:08 PM
Meni je homeschooling totalno mimo in se sama tega nikakor ne bi šla (že zato ne, ker mislim hodit v službo in met lajf in ne bit otrokov suženj). Noben starš ne da otroku temu kar mu da šola (pa saj se ne gre samo za znanje), ja madona, sej zato jih pa imamo! Tudi za vrtec sem absolutno za (ne zdaj nujno, da že od 11. meseca dalje, od tretjega pa vsekakor), se mi zdi nujen in zdrav.
O teh harekrišnovcih pa ne bi, je mel tamal v vrtcu enga fantka iz take družine in ima take predstave in nazore o svetu, da se lahko samo križaš.
Homeschooling, Waldorfska, Montessori- to so vse skrajnosti in to se mi ne zdi dobro. Nič se mi pa ne zdi narobe, če kakšen del te "filozofije" prevzamejo tudi navadni vrtci oz. šole, saj ni vse slabo, celo nasprotno.
#39
Posted 22 December 2012 - 07:29 PM
Jaz sem tudi proti, ker sem mnenja, da nekdo, ki sam ni učitelj, ne obvlada vseh področij tako dobro, da bi lahko otroka naučil vse, kar ga naučijo v šolah. Zase lahko rečem, da bi ga lahko v nižjih razredih OŠ najbrž še učila, snov iz višjih razredov pa sem že v veliki meri pozabila in bi morala še sama vse ponovit in se temeljito pripraviti. Pa še to ne vem, če bi znala otroku dovolj dobro razložit, ker vsak pač nima smisla in talenta za predavanje. Poleg tega najbrž zdaj nekatere stvari že drugače učijo, kot smo se jih mi.
Pa tudi bolje je, da je otrok v družbi sovrstnikov, da se socializira in da je prisotna neka zdrava tekmovalnost.
"Life is like a box of chocolates. You never know what you're gonna get."
#40
Posted 22 December 2012 - 07:37 PM
Meni bi skrbelo, da ne bi bila sposobna otroku tako zelo dobro razložiti snovi kot bi mu jo v šoli, na bolj strokoven in temeljit način. Recimo da sem bolj podkovana v družboslovju,
tukaj bi bilo manj težav (a bi vseeno bile), pri naravoslovju pa nikoli nisem bila pretirano dobra. In bi pomenilo, da bi se morala najprej jaz naučiti oziroma ponoviti, in šele nato
razložiti otroku. To se mi zdi velika odgovornost, ki se je zavedam. Pa še pri angleščini vidim, kako se stvari prepletajo, moraš znati povezovati, enako je pri zgodovini, npr, tudi matematiki.
Ne predstavljam si, kako to lahko izvajaš, če imaš službo, oziroma sem zelo prepričana, da ne moreš.
---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users