Kako šparate in kje živite?
#21
Posted 24 September 2008 - 11:09 PM
Samo da dopišem, fuull full sem ti fouš, res, zdj sm kr mal besna nate
There are some things I may not know
There are some places, dear Lord, I may not go.
But there's one thing of which I'm sure
My God is real for I can feel him in my soul.
I have found a way to live
in the presence of the Lord Hare Ram, Ram, Ram
Hare Ram, Ram, Ram, Sita Ram, Ram, Ram
#22
Posted 24 September 2008 - 11:19 PM
Tisti študenti, ki živijo doma (in imajo torej faks za vogalom) in še dobivajo štipendijo, so itak v idiličnih razmerah napram tistim, ki študirajo v oddaljenem kraju in morajo plačevat oderuške najemnine, stroške (potem je tu še hrana in vse ostalo, ki mora biti dvojno) in še po možnosti niso upravičeni do nikakršne štipendije.
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#23
Posted 25 September 2008 - 07:15 AM
kot študentka sem veselo delala in dobivala še dobre sejnine, zato sem bila bogata kot čarovnik. pa sem vse zapravila za svoje užitke in male potrebe.
Lani avgusta sem dobila redno službo - pripravništvo, vendar pa je bila tako nizka, da si nisem mogla privoščit varčevanja. (hudo je v državi, kjer ima pripravnik s 7. stopnjo izobrazbe minimalno plačo!)
živim doma, ne plačujem stroškov in priznam vse mi k riti prinesejo. drugače pa ne vem kaj bi naredila. ko sem plačala račune (zavarovanje za avto, mobitel, vzajemna in penzijski sklad) sem bila že na nuli.
Varčujem: samo življensko/penzijsko zavarovanje.
plani za prihodnost: kredit za stanovanje. trenutno se vrtiva v opciji, da stanovanje fantovih staršev dobiva v dar in se zakreditirava, da ga popolnoma prenoviva. druga opcija pa je, da počasi z manjšimi krediti odkupiva sanjsko stanovanje moje mame in kredita ne preplačava.
#24
Posted 25 September 2008 - 07:58 AM
Sem pa kot študentka varčevala v vezanih vlogah (v času študija sem našparala okoli bivši milijon in še malo SIT - pri 40 tisočakih na mesec). In potem vse zapravila za vračilo štipendije.
Zdaj pa varčujem v skladih - zdaj že več kot leto padajo, da boli glava, ampak nameravam varčevati dolgoročno, tako da se ne bojim. Živim pa pri fantu - večina položnic je na firmo, plačujem pa vsaki drugi mesec komunalo - okoli 100€ (pri 400€ plače). Kar gre.
#25
Posted 25 September 2008 - 08:26 AM
Tisti študenti, ki živijo doma (in imajo torej faks za vogalom) in še dobivajo štipendijo, so itak v idiličnih razmerah napram tistim, ki študirajo v oddaljenem kraju in morajo plačevat oderuške najemnine, stroške (potem je tu še hrana in vse ostalo, ki mora biti dvojno) in še po možnosti niso upravičeni do nikakršne štipendije.
Niso glih idilične razmere. Jz živimi doma, pa mam 220€ štipendije. In ko od tega odšteješ denar za bencin, mobitel in malico/kosilo/oboje, ostane bore malo. Ob tem, da je potem tistih 10€, ki ostanejo treba šparat za registracijo avta, morje, itd. ...
Mogoče je malo lažje, ampak če nimaš bajne štipendije, ti ravno tako ne ostane nič. Komu izmed tistih, ki med tednom ne živijo doma, pa starši nič ne dajo zraven?
#26
Posted 25 September 2008 - 08:52 AM
Privarčujem torej skoraj nič, še največ denarja zaslužim s počitniškim delom, kar pa potem tako ali tako investiram v kakšno potovanje ali kaj podobnega. Med letom včasih delam kaj občasnega preko študentskega servisa, tako da imam nekaj za sproti, kar pač lahko porabim samo za svoje lastne užitke. Ko se bom redno zaposlila, pa seveda nameravam varčevati.
Aja, btw, super tema.
#27
Posted 25 September 2008 - 09:36 AM
Fluffy, glede lagodnosti pa...vsaka familija in vsak student je zgodba zase. Ne bi posplosevala.
Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
#28
Posted 25 September 2008 - 10:49 AM
Živim s fantom v stanovanju v očetovi hiši. Na mesec dobim 200 € od očeta (stroške za elektriko, vodo krije oče zame) za hrano, higienske potrebščine, oblačila. Dobro polovico dam za hrano, vsake 2-3 mesece frizer in depilacija, mobitel, pa gre hitro. Sedaj ne prišparam nič. Ko sem živela z mami in bratom stroškov s hrano nisem imela in sem kaj prihranila. Štipendije nisem imela. Po potrebi mi finančno pomaga mami in tudi fant, ki je v službi.
Prek ŠS delam malo, saj je v prvem planu diploma. Ko bom v službi pa bom varčevala dolgoročno.
#29
Posted 25 September 2008 - 11:27 AM
No, nisem mislila grozno posploševati, čeprav mislim, da ponavadi tisti, ki živijo doma in nimajo nobenih dodatnih stroškov ter dobivajo štipendijo, precej lažje hodijo skozi mesec, kot pa tisti, ki plačujejo oderuške najemnine, pa vse stroške in ostale stvari (prevoz, npr.), pa še ne dobijo nobene štipendije, pa si še po možnosti morajo študij plačati. Bi kar rekla, da v splošnem pa le slednjemu gre malo težje. Seveda govorim v obeh primerih o nekje povprečno premožni družini, ne govorim o ekstremih v eno ali drugo smer.
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#30
Posted 25 September 2008 - 11:36 AM
Jaz mam štipendijo zgolj zase in potem ni čudno da lahko šparam.Bone in vse v zvezi s faksom (tud kilomentrino do tja in nazaj,vinjeto...knjige...zvezke...) mi mami plača,občasno pa časti tud kakšno sezonsko oblačilo/čevlje.
Tako da se ne morme primerjat z eno,ki more to plačvat si sama...taki nič ne ostane.Jaz pa lahko 200€ na mesec praktično prišparam.
#31
Posted 25 September 2008 - 11:49 AM
#32
Posted 25 September 2008 - 11:58 AM
Doma sem bila tako navejana, da sem drobiž kot naprimer 10, 20, 50 SIT in kovance nosila na banko. Tako sem si našparala kar nekaj denarja, potem sem temu dodajala še razne prispevke ob rojstnih dnevih.
Prva dva letnika srednje šole sem imela štipendijo. Zadnji dve leti ko nisem imela štipendije pa so mi starši dajali 100 €, kar sem porabila za sebe. Oblačila, kozmetika, telefon in takšne stvari. Denar na banki pa sem pustila na miru. Zadnja tri leta sem poleti delala preko ŠS, pa že prej sem pazila kake otroke ali kaj podobnega. Ta denar sem porabila za fotoaparat, izpit za avto, dopust.
Letos pa sem za Anglijo dvignila prihranke iz banke. Tako, da je večina prihrankov šla, vendar mi ni žal saj sem si to želela že nekaj časa.
Za naprej pa upam, da mi bo uspelo dobiti kakšno štipendijo in če se bo le dalo bom tudi delala med letom. Razmišljala sem v tej smeri da bi vsak mesec dala na knjigo npr. 50€, odvisno pač kake prihodke bom imela.
[Napoleon]
#33
Posted 25 September 2008 - 01:15 PM
Za vsak narejen izpit mi da 40eur (kar je neke vrste žepnina, samo da pač ni mesečna, no, odvsino od mene, haha) in tiste otroške doklade kolko dobim, so moji, ki pa znašajo 15 eur.
Denar ki ga zaslužim je moj, ona mi vseeno kupi bone, mesečno karto in kozmetiko mi kupi babi, obleke pa odvisno, lahko ona prispeva v celoti, lahko jaz, kakor nanese. Velikrat dava tudi pol pol.
Za potovanje, zdaj ko greva na Portugalsko si bom plačala sama, pač sem našparala od r.d. in podobnih prilik, vseeno vem, da mi bo dala zraven 100 eur.
Se je že zgodilo, da me je vprašala kolko znaša let. karta in mi jo je plačala ona, (nikoli ni bla draga, tam do 200 eur max) kao da mi krije določene stroške potovanja.
Prejšnje potovanje v Tunizijo nama je s fantom v celoti krila ona, samo to je bla neka stava in zato.
Je pa tudi res, da pred njo kapo dol, ker z njenimi 500 eur penzije zna delat in varčevati denar in mi nikoli ni kaj manjkalo. Naredi tako, da njeno penzijo varčuje (malo bogo, ja, samo moraš narediti s tolko kolko maš, največ) atijevo plačo pa razporedi za hrano, račune, obleke, avto, ipd obvezne zadeve, mojo šolnino.
Mi pa ona varčuje oz plačuje leta, katera ne bom rabla oddelat, vsak mesec cca 60 eur.
Pač varčuje vsak mesec, da se konec leta nabere denar s katerim zakupi leto, ki ga ne bom rabla preživet v službi, se pa da to zakupit samo za čas ko si (bil) študent oz. tudi, ko si (bil) nezaposlen, kot sem bla jaz to pred 4 leti in sem bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje, samo takrat še z mamo nisva vedli, da mam tud pravico si kupovat leta, so seveda povedali kasneje, in to najbrž z razlogom, namreč, če si kupuješ leta za nazaj ... za pretekla leta, torej, plačuješ v bivših tolarjih na mesec 40.000 sit, namesto 16.000 sit kot bi plačeval za tekoče leto.
Tko da morva tisto leto še zakupit, ma bova enkrat kasneje, se ne mudi (itak če je za nazaj, je nazaj).
Mam pa drugače v namenu vezat denar za 1 leto, poiskala bom nekje dobre obrestne mere in to je to. ( Se spomnim zdaj med poletjem, je ena banka ponujala ibr hude obrestne mere- se spomni mogoče katera kolko je ponujala? Se mi zdi da okoli 60%)
Ne vem kolko se splača v sklade, razen če so varni, moja mami je dala zase v sklad, pa ni lih briljantno.
Sem pa lani jaz kupila delnice NKBM za 1000 evrov (mi je dala mami zraven ) pa se ni lih dobro končalo, fora je bla v tem, da sva hotla s fantom kupit, vložit in prodat vse v roku 1 mesca, da bi mela easy money tam nekih 300 evrov, sva pa bila pogoltna, kdo ne bi bil, ko sva vidla, da raste in raste ... je šlo že nad 50% potem pa je vse skp šlo k hudiču.
Zdaj je situacija bolj bedna...
Ne vem kaj bom-bova, morva se pozanimat in pogovorit.
Skp s fantom ne bi varčevala, tko kot je bellini rekla. Mam rada svoj pregled in samostojnost glede tega. Pa čeprav nama teče že 7 leto, se nikol nisva o tem menla. Kar našparava tko za sproti so potovanja, izleti, obleke. Kaj pa vsak zase špara, pa tudi veva.
Fant si je našparal polovico denarja za avto, polovico mu je ponudil oče. Sta bila zmenjena tako, da kolko našpara tolko dobi zraven in je našparal 5.000 - če pa bi našparal 15.000 bi tolko dobil zraven. Se mi zdi, da v primeru če starši lahko razpolagajo s tolko denarja, da je to super motivacija in vzgoja. Ker s tem ga je pripravil do varčevanja za nekaj koristnega in do nakupa nečesa koristnega. Tud meni bi mami dala nekaj denarja zraven, samo bi se že v naprej zmenli kolko, ker če bi jaz našparala 20.000 evrov, mi ona ravno ne bi prispevala zraven 20.000 evr
There are some things I may not know
There are some places, dear Lord, I may not go.
But there's one thing of which I'm sure
My God is real for I can feel him in my soul.
I have found a way to live
in the presence of the Lord Hare Ram, Ram, Ram
Hare Ram, Ram, Ram, Sita Ram, Ram, Ram
#34
Posted 25 September 2008 - 02:34 PM
pointless." said reason. "Give it a try." whispered the heart.
#35
Posted 25 September 2008 - 04:06 PM
Midve s sestro sva bili vzgojeni tako, da nama misel na lastni avto niti na pamet ni padla, dokler ni vsaka zaslužila toliko, da si ga je lahko kupila in potem tudi za svoj denar tankala bencin ter drugače skrbela zanj.
Da bi meni starši dajali denar za bencin, je bila znanstvena fantastika ...
#36
Posted 25 September 2008 - 04:55 PM
o skupnem varčevanju s K. ne razmišljava, saj še niti ne razmišljava o tem, da bi skupaj živela - ko si bo on naslednje leto kupil stanovanje, bo to izključno njegov strošek in namenjen samo njemu samemu.
“… People are rivers, always ready to move from one state of being into another. It is not fair, to treat people as if they are finished beings. Everyone is always becoming and unbecoming.” (Kathleen Winter: Annabel.)
“Point of view is everything.“ (Kathleen Winter: Annabel.)
LIVE. LEARN.TRAVEL. LOVE.
#37
Posted 25 September 2008 - 05:00 PM
There are some things I may not know
There are some places, dear Lord, I may not go.
But there's one thing of which I'm sure
My God is real for I can feel him in my soul.
I have found a way to live
in the presence of the Lord Hare Ram, Ram, Ram
Hare Ram, Ram, Ram, Sita Ram, Ram, Ram
#38
Posted 25 September 2008 - 05:53 PM
O lastnem stanovanju ne sanjam, ker ne vem od kje naj potegnem 120 tisoč evrov, zakreditirati se pa ne nameravam do konca življenja, da bom lahko v njem umrla, v svojem stanovanju.
Podpis. Kljub temu da bi se morda nakup stanovanja dolgoročno izplačal bolj, kot vsak mesec plačevat sploh-ne-nizko najemnino, a ti hkrati ravno ta najemniška pogodba daje neko svobodo, da se lahko denimo preseliš brez nekih dolgotrajnih komplikacij.
Tisti študenti, ki živijo doma (in imajo torej faks za vogalom) in še dobivajo štipendijo, so itak v idiličnih razmerah napram tistim, ki študirajo v oddaljenem kraju in morajo plačevat oderuške najemnine, stroške (potem je tu še hrana in vse ostalo, ki mora biti dvojno) in še po možnosti niso upravičeni do nikakršne štipendije.
Se ne strinjam. Moja družina ima ža tako zelo nizke dohodke, poleg študija se trudim delat kolikor se le da, štipendija bi mi kvečjemu omogočila da se lahko malo bolj posvetim študiju in ne da skušam čimbolj razbremenit starše, kar se tiče financ.
Pa tudi sicer ne morem reč, da ni fer da nekdo uživa podporo države, pa živi in študira v istem mestu, nekdo drug pa ne. Pač nismo vsi iz istih mest in ene pride študij dražje kot druge. Vedno je šansa it v študentske domove, se prehranjevat z boni, dobivat vsaj deloma povrnjene stroške prevoza, pa se še vedno nekateri ljudje tega ne poslužujejo, kar očitno priča da jim le ni tako slabo v življenju.
Sej razumem da je to ful posploševanje, samo počasi postajam sita vseh tistih surlic, češ ti si pa Žabarka, študiraš pljunek od doma, kaj ma bit tebi slabo v življenju, mi si moramo pa plačat ovo ono tretje. Pa lih ta isti folk potem še študira od nekega pamtiveka, pa se preseravajo s kešem.
como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#39
Posted 25 September 2008 - 07:06 PM
(Trenutno pač živim s starši v dvoetažni hiši 10min iz centra Maribora, dobivam 150€ žepnine, s katero si plačam telefon, oblačila, kozmetiko.. Mama mi kupi sezonska oblačila (plašč, čevlje). Vseeno teh 150€ hitro skopni, ker si privoščim vse kar si želim, če pa si tega trenutno ne morem privoščit, pa šparam dokler si ne morem. (Znam varčevat, ker sem s tem denarjem v roku slabega leta privarčevala 900€ in si kupila prenosni računalnik.)
Glede prihodnosti pa lahko povem, da bom študirala v LJ ostalo bo pokazal čas. Enkrat si želim živet in delovat v tujini in nimam niti najmanjše želje ostat v MB.ju in si tu zgradit npr. hišo in živet družinsko življenje. (No, sem še ful mlada in bom najbrž čez leta razmišljala drugače ampak kdo ve..)
#40
Posted 25 September 2008 - 07:17 PM
Imam neko fiksno idejo, da sem raje doma dokler si ne zgradim hiše, kot pa da grem v blok, saj se mi zdi da bloka potem ne moreš rešiti. Na srečo imamo nekaj nepremičnin, in trenutno počasi rihtamo neka stanovanja v našem kraju. Tako da če/ko bom imela željo oditi na svoje, bom (če bo vse po sreči) imela stanovanje, za katerega ne bom rabila plačevati najemnine. Za kar sem staršema zelo hvaležna.
[Napoleon]
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users