par izsekov iz moje seminarske naloge o vegetarijanstvu, drugo gradivo še sledi:
DEFINICIJA VEGETARIJANSTVAVegetarijanstvo je najpogosteje definirano kot način prehranjevanja, ki ne vsebuje mesa in drugih proizvodov živalskega izvora. Vegetarijance razdelimo v več skupin: popolni vegetarijanci oz. vegani, ki zavračajo vse, kar je živalskega izvora (meso, mleko, jajca, med, volno, svilo, usnje, krzno …), lakto-ovo-vegetarijanci uživajo tudi jajca in mlečne izdelke, frutarijanci uživajo le sadje (in oreščke) …
ZGODOVINA VEGETARIJANSTVAPrvo društvo vegetarijancev je bilo ustanovljeno v Angliji leta 1842. Izraz vegetarijanstvo izhaja iz latinske besede vegetus, ki pomeni zdrav, živahen, svež, čil, močan. Že v davni preteklosti so se brezmesno hranili ne le revni, temveč tudi znameniti duhovni »velikani« kot so Sokrat, Pitagora, Platon, Epikur, Plutarh, Seneka, Ovid, Albert Einstein, Leonardo da Vinci, Milton, Novalis, Lev Nikolajevič Tolstoj, Richard Wagner, Mahatma Gandhi, Rudolf Steiner, Albert Schweizer, Bernard Shaw.
VEGETARIJANSTVO KOT ŽIVLJENJSKI STILVegetarijanski način prehranjevanja pogosto zamenja celostni življenjski stil, ki vključuje odpoved alkoholu, kajenju, večje ukvarjanje z zdravo prehrano, gibanjem in podobno (Eržen, 1992). Uravnotežena vegetarijanska prehrana zadosti vsem telesnim potrebam po beljakovinah, vitaminih, mineralih in drugih snoveh, ki so esencialne za vzdrževanje življenjskih procesov v telesu in zdravje.
VZROKI ZA VEGETARIJANSTVOŠtevilo vegetarijancev praktično po vsem svetu narašča; razlogi za brezmesno dieto pa se razlikujejo. Med glavne večina raziskovalcev prispeva slednje:
a) Zdravstveni razlogiVse več znanstvenikov in zdravnikov potrjuje škodljivosti mesa in mesnih izdelkov. Nemalokrat vegetarijanstvo priporočijo pacientom, zdravstveno stanje se v večini primerov izboljša tudi že »odpisanim«. Statistično je največ civilizacijskih bolezni v državah, kjer je poraba mesa na prebivalca največja.
Uživanje mesne prehrane povzroča in povečuje dvig ravni sečne kisline (protin, sklepni revmatizem, prizadetost mišičevja – tudi srca, težave s ščitnico), dvig nezdravega holesterola in nasičenih maščobnih kislin (srčni infarkt, okvare arterij in srca, visok krvni tlak, arteroskleroza, tromboza …), povečuje tveganje za rakava obolenja (zaprtje, rak na debelem črevesju, danki, jetrih, rak na prsih, prostati, trebušni slinavki …) , bolezni ledvic (ledvični kamni …), osteoporozo, impotenco, diavetes, Alzheimerjevo bolezen, debelost, razne okužbe …
Intenzivna reja živali na farmahKvaliteta mesa in mesnih izdelkov je zaradi uporabe industrijsko predelane krme, hormonov, antibiotikov, pomirjevalnih sredstev in podobno čedalje slabša. Znano je, da se vsebnost težkih kovin, pesticidov, hormonov, antibiotikov in podobno kopičijo po prehranski verigi. Tako najdemo v mesu vsaj 14-krat toliko škodljivih snovi, kot v najbolj škropljenem sadju ali zelenjavi. Do slabše kvalitete mesa privedejo tudi izredno majhni prostori in manjkanje dnevne svetlobe ter stres, ki ga živali doživljajo.
c) Varovanje okoljaRazlika v porabi zemeljskih virov med vegetarijanci in omnivori je 1:20; živinoreja močno obremenjuje okolje:
- poraba vode (za 1 kg govedine je potrebnih min. 15 kubičnih metrov vode, za 1 kg žita pa do 3 kubične metre vode
- onesnaževanje vode z odplakami mesne industrije in živinskimi izločki
- izsekavanje gozdov za pridobivanje novih pašniških površin
- emisije toplogrednih plinov (dušikove spojine, ogljikov dioksid), kisli dež in prst
d) Okus oziroma vonj mesaNezačinjeno meso je pretežno brez okusa.
e) Moralni zadržkiČedalje večja osveščenost (za katero skrbijo organizacije, kot je npr. Peta) na področju živinoreje veliko prispeva k višanju deleža vegetarijanske populacije. Ta skupina vegetarijancev se za tak način prehranjevanja odloča zaradi:
- slabih razmer, v katerih gojijo živali, nepravilne ali nezadostne oskrbe živali
- mučenja živali
- povzročanja stresa živalim, znašanje nad njimi
- razmer v klavnicah in samega zakola
- mnenja, da je življenje nedotakljivo
- mnenja, da je vsako povzročanje trpljenja nedopustno
- mnenja, da so tudi druge živali upravičene do temeljnih pravic in spoštovanja
f) ReligijaVegetarijanstvo lahko služi tudi kot priprava na meditacijo za doseganje notranje harmonije, miru in spokojnosti, lahko pa je le pogojeno s pripadnostjo določeni verski skupini.
g) Moda in trendNa izbiro vegetarijanstva vplivajo tudi slavni športniki, pevci, igralci ipd.., ki posameznikom predstavljajo vzor, ideal.
h) Ekonomski razlogi Velik delež med vegetarijanci predstavljajo tisti, ki si mesa ne morejo privoščiti.
VREDNOTE
Vrednote so pojmi in dejavnosti, ki jih ocenjujemo kot dobre, zaželene ali pravilne v moralnem smislu. Nekatere vrednote (poštenost, resnicoljubnost, prijateljstvo, zvestoba, mir, svoboda …) so skupne veliki večini ljudi in jih lahko označimo za splošne ali univerzalne.
VRSTE IN RAZVOJNA HIERARHIJA VREDNOT
Vrste vrednot (Musek, 1994):
- hedonske (povezane s težnjo po čutnem in materialnem uživanju)
- potenčne (vrednote moči, dosežkov, ugleda)
- moralne (poštenost, etično ravnanje, in svoboda)
- vrednote izpolnitve (samoaktualizacija, estetske, spoznavne, verske in druge kulturne vrednote, duhovna in osebna rast, doživljanje ljubezni in življenjskega smisla).
Musek (1993) pravi, da se v svojem osebnem razvoju najprej usmerjamo k bolj hedonskim in potenčnim vrednotam, pozneje pa bolj k moralnim in izpolnitvenim (razvojna hierarhija vrednot).
Različni posamezniki, kulture in družbeni sistemi ne cenijo vseh vrednot enako – imajo različne vrednostne usmerjenosti (vrednostna orientacija) in vrednostne hierarhije. Človek si z učenjem in vzgojo pridobi večino prepričanj in pojmovanj o tem, kaj naj bi bilo dobro, prav in zaželeno.
MORALA IN DRUŽBENE NORME
Morala je oznaka za celoto prepričanj in pojmovanj o tem, kaj je (oziroma ni) prav z družbenega stališča in s stališča človeške etike. Ta pravila narekujejo družbene norme ; družba si prizadeva, da bi tem normam prilagodila vedenje svojih članov v procesu socializacije.
RAZVOJ MORALNEGA PRESOJANJA
Raziskovalci so ugotovili, da moralna načela začnemo ustvarjati že zgodaj, vendar pa se zrelo moralno presojanje oblikuje šele pozneje. V razvoju moralnega presojanja bi lahko razlikovali več stopenj:
a) učenje prvih konkretnih predpisov in prepovedi (vzrok-neposredna posledica)
povezovanje moralne presoje z lastnimi željami in pričakovanji (storiti dobro nekomu, ker ti bo ta to vrnil)
c) odobravanje drugih (kaj je pravilno, kaj se spodobi)
d) upoštevanje predpisov, zakonov, spoštovanje avtoritete
e) pojmovanje pravil in norm kot nujen družbeni dogovor, ki ga lahko prilagajamo in spreminjamo
f) priznavanje univerzalnega etičnega načela (najvišje stopnja) – dobro in moralno je ravnanje, ki je v korist vsem, ki je v prid dostojanstva in enakopravnosti posameznika; načelo, da je življenje človekova najvišja vrednota in da ga s svojim ravnanjem ne smemo ogrožati.
Posameznik se lahko identificira z določenimi vrednotami v tolikšni meri, da jih doživlja kot najgloblje osebne cilje ali težnje; zanje je pripravljen žrtvovati zelo veliko, v skrajnem primeru celo lastno življenje. Pogosto postanejo osebne vrednote vodilo posameznikove samodejavnosti, njegov življenjski »kompas«.
USKLAJENOST MORALNIH NAČEL IN RAVNANJA
Naše ravnanje bo tem bolj usklajeno z moralnimi načeli, čim močneje in trdneje so ta načela oblikovana in sprejeta in čim šibkejši so nasprotni pritiski.
V raziskavi ameriškega psihologa Stanleya Milgrama se je pokazalo, da smo se pod pritiskom avtoritete večinoma pripravljeni razbremeniti lastne odgovornosti in smo pripravljeni ubogati tudi skrajno nemoralne ukaze.
Moralna načela se spreminjajo. Danes si prizadevajo, da posamezniki ne bi na slepo sprejemali moralnih pravil in načel (in namesto tega oblikovali svojem moralne nazore v duhu ravnanja po univerzalnem etičnem principu). Moralna usmerjenost posameznika naj bi bila tako rezultat učenja in sprejemanja veljavnih družbenih norm, kot tudi rezultat njegove lastne zavestne in kritične presoje.
EMPATIJA IN PROSOCIALNO VEDENJE
Oblik prosocialnega obnašanja, usmerjenega k temu, da skušamo pomagati ali koristiti drugemu (altruizem, solidarnost …), je več – tako, kakor obstajajo tudi mnogi načini in oblike nasprotnega obnašanja, ki je usmerjeno bodisi zgolj v lastno korist (egoizem, sebičnost) bodisi v oškodovanje drugega in nasilje nad njim (agresivnost, nasilnost) .
Zmožnost vživljanja v položaj in perspektivo drugega človeka je pomemben dejavnik altruizma in prosocialnega vedenja. Zmožnost vživljanja ali zmožnost empatije nam namreč omogoči, da na določen način tudi sami doživimo stisko druge osebe in njeno potrebo po pomoči. Vpliv empatije razlagajo na več načinov: nekateri menijo, da oseba, ki sočustvuje, občuti stisko drugega kot svojo lastno in da pomaga z namenom, da bi odpravila lastno neugodje, drugi pa menijo, da je empatija najbolj čista oblika altruizma in da povzroči pristno skrb za drugega, zaradi česar mu želimo pomagati.