2103 replies to this topic

[Anouk]

Samo to dopišem pa sem tiho - o ja, velika razlika je krzno/usnje. Za krzno se živali dejansko redijo in so za ta namen farme, medtem ko je usnje po večini svinjsko in je to samo en ostanek živali, ki jo izkoristijo za meso. Izvzamimo zdaj krokodilje usnje.

živali redijo tudi za usnje, nej bo to neposredno al pa posredno (mesna&mlečna industrija). v vsakem primeru živali bivajo v neznosnih pogojih, obolevajo, se pohabljajo, sledi še mučna smrt (ti "humana usmrtitev" je predraga + folk se pač rad izživlja/mu dol visi).

Jaz pa mislim, da s tem dajejo udarni statement, da je testiranje na živalih nedopustno in že to nekaj pomeni, torej da se stvari vsaj nekoliko pomikajo v boljšo smer.

Flafi, jaz pač močno dvomim, da lahko nekoga nekaj sličic preobrne. Mislim, da gre tle za dolgotrajnejši proces in da bi bilo treba fundamentalno spremenit pogled, kako ljudje gledamo na živali in za to ne bodo nobene sličice pomagale. Po pravici povedano sploh ne vem, kaj bi blo treba narest v tej smeri ... mogoče je vse skupaj že preveč vkoreninjeno v nas.

Zemlja je že preveč zlorabljena, poti nazaj ni.

različne stvari primejo (tud vzroki za vegetarijanstvo so zelo različni, od skrbi za okolje, zdravstvenih razlogov, verskih, etičnih, pa še kej bi se našlo). seveda ni poti nazaj, še nikoli je ni bilo, ampak to ni izgovor za stagnacijo. lahko omogočiš manj zlorabljanja živali v sedanjosti in posledično v prihodnosti (povpraševanje-ponudba/ozaveščanje).

[rea]

Nika, tvoji starši so mesojedci?

[DiLeMa]

Pa sej nihče ne zanika dejanskega stanja in tudi jaz sem za to, da se še zmeraj trudimo naredit svet boljši. Pravim samo, da nam ni tega skos za gledat in konec debate. Kaj je tle treba še naprej vlečt to debato? Sej veliko stvari na svetu ni kul in zato nimam v podpisu slik posiljevanja, pa dojenčkov v smeteh in nevem česa še. Če hočete ozaveščat, pa napišite kak dober članek na to tematiko, itd. Jaz sem tudi letos imela za seminarsko testiranja na živalih in sem se ob pisanju parkrat ornk zjokala zraven in mi je blo ful hudo, vse sem ozavestila, ampak pač mi ni to vsak dan za gledat. Kaj je tle nejasnega?

Flafi, napisala si točno tisto kot jaz. Torej tisti, ki ga vsaj malo zanima, bo sam pogledal in se bo sam pozanimal. Tisti, ki pa je popolnoma ignoranten na celi črti, pa ga ne bo premaknilo. Nihče ni rekel, da mora Nika umaknit podpis in tudi absolutno nič slabega ne mislim o njej, vem da je zelo fajn punca. Je pa to pač tema, kjer napišemo kateri podpisi so nam všeč in kateri ne - meni pač ta ni všeč. Eat me.

[Anouk]

rea, citat je od Pitagore:
“Vse, kar človek stori živalim, se nekoč vrne k njemu samemu. Dokler bodo ljudje klali živali, se bodo med sabo ubijali. Resnično, kdor seje semena ubijanja in bolečine, ne more žeti radosti in ljubezni.” - Pitagora

nihče v moji družini ni vegetarijanec. čeprav - mami je zdaj to že čist sprejela, večinoma jemo vegetarijansko kadar ni očeta doma.

čmo to prestavit v novo temo?

[Anouk]

par izsekov iz moje seminarske naloge o vegetarijanstvu, drugo gradivo še sledi:



DEFINICIJA VEGETARIJANSTVA
Vegetarijanstvo je najpogosteje definirano kot način prehranjevanja, ki ne vsebuje mesa in drugih proizvodov živalskega izvora. Vegetarijance razdelimo v več skupin: popolni vegetarijanci oz. vegani, ki zavračajo vse, kar je živalskega izvora (meso, mleko, jajca, med, volno, svilo, usnje, krzno …), lakto-ovo-vegetarijanci uživajo tudi jajca in mlečne izdelke, frutarijanci uživajo le sadje (in oreščke) …

ZGODOVINA VEGETARIJANSTVA
Prvo društvo vegetarijancev je bilo ustanovljeno v Angliji leta 1842. Izraz vegetarijanstvo izhaja iz latinske besede vegetus, ki pomeni zdrav, živahen, svež, čil, močan. Že v davni preteklosti so se brezmesno hranili ne le revni, temveč tudi znameniti duhovni »velikani« kot so Sokrat, Pitagora, Platon, Epikur, Plutarh, Seneka, Ovid, Albert Einstein, Leonardo da Vinci, Milton, Novalis, Lev Nikolajevič Tolstoj, Richard Wagner, Mahatma Gandhi, Rudolf Steiner, Albert Schweizer, Bernard Shaw.

VEGETARIJANSTVO KOT ŽIVLJENJSKI STIL
Vegetarijanski način prehranjevanja pogosto zamenja celostni življenjski stil, ki vključuje odpoved alkoholu, kajenju, večje ukvarjanje z zdravo prehrano, gibanjem in podobno (Eržen, 1992). Uravnotežena vegetarijanska prehrana zadosti vsem telesnim potrebam po beljakovinah, vitaminih, mineralih in drugih snoveh, ki so esencialne za vzdrževanje življenjskih procesov v telesu in zdravje.

VZROKI ZA VEGETARIJANSTVO

Število vegetarijancev praktično po vsem svetu narašča; razlogi za brezmesno dieto pa se razlikujejo. Med glavne večina raziskovalcev prispeva slednje:

a) Zdravstveni razlogi
Vse več znanstvenikov in zdravnikov potrjuje škodljivosti mesa in mesnih izdelkov. Nemalokrat vegetarijanstvo priporočijo pacientom, zdravstveno stanje se v večini primerov izboljša tudi že »odpisanim«. Statistično je največ civilizacijskih bolezni v državah, kjer je poraba mesa na prebivalca največja.
Uživanje mesne prehrane povzroča in povečuje dvig ravni sečne kisline (protin, sklepni revmatizem, prizadetost mišičevja – tudi srca, težave s ščitnico), dvig nezdravega holesterola in nasičenih maščobnih kislin (srčni infarkt, okvare arterij in srca, visok krvni tlak, arteroskleroza, tromboza …), povečuje tveganje za rakava obolenja (zaprtje, rak na debelem črevesju, danki, jetrih, rak na prsih, prostati, trebušni slinavki …) , bolezni ledvic (ledvični kamni …), osteoporozo, impotenco, diavetes, Alzheimerjevo bolezen, debelost, razne okužbe …

Intenzivna reja živali na farmah
Kvaliteta mesa in mesnih izdelkov je zaradi uporabe industrijsko predelane krme, hormonov, antibiotikov, pomirjevalnih sredstev in podobno čedalje slabša. Znano je, da se vsebnost težkih kovin, pesticidov, hormonov, antibiotikov in podobno kopičijo po prehranski verigi. Tako najdemo v mesu vsaj 14-krat toliko škodljivih snovi, kot v najbolj škropljenem sadju ali zelenjavi. Do slabše kvalitete mesa privedejo tudi izredno majhni prostori in manjkanje dnevne svetlobe ter stres, ki ga živali doživljajo.

c) Varovanje okolja
Razlika v porabi zemeljskih virov med vegetarijanci in omnivori je 1:20; živinoreja močno obremenjuje okolje:

- poraba vode (za 1 kg govedine je potrebnih min. 15 kubičnih metrov vode, za 1 kg žita pa do 3 kubične metre vode
- onesnaževanje vode z odplakami mesne industrije in živinskimi izločki
- izsekavanje gozdov za pridobivanje novih pašniških površin
- emisije toplogrednih plinov (dušikove spojine, ogljikov dioksid), kisli dež in prst


d) Okus oziroma vonj mesa
Nezačinjeno meso je pretežno brez okusa.

e) Moralni zadržki
Čedalje večja osveščenost (za katero skrbijo organizacije, kot je npr. Peta) na področju živinoreje veliko prispeva k višanju deleža vegetarijanske populacije. Ta skupina vegetarijancev se za tak način prehranjevanja odloča zaradi:
- slabih razmer, v katerih gojijo živali, nepravilne ali nezadostne oskrbe živali
- mučenja živali
- povzročanja stresa živalim, znašanje nad njimi
- razmer v klavnicah in samega zakola
- mnenja, da je življenje nedotakljivo
- mnenja, da je vsako povzročanje trpljenja nedopustno
- mnenja, da so tudi druge živali upravičene do temeljnih pravic in spoštovanja

f) Religija
Vegetarijanstvo lahko služi tudi kot priprava na meditacijo za doseganje notranje harmonije, miru in spokojnosti, lahko pa je le pogojeno s pripadnostjo določeni verski skupini.

g) Moda in trend
Na izbiro vegetarijanstva vplivajo tudi slavni športniki, pevci, igralci ipd.., ki posameznikom predstavljajo vzor, ideal.

h) Ekonomski razlogi
Velik delež med vegetarijanci predstavljajo tisti, ki si mesa ne morejo privoščiti.



VREDNOTE

Vrednote so pojmi in dejavnosti, ki jih ocenjujemo kot dobre, zaželene ali pravilne v moralnem smislu. Nekatere vrednote (poštenost, resnicoljubnost, prijateljstvo, zvestoba, mir, svoboda …) so skupne veliki večini ljudi in jih lahko označimo za splošne ali univerzalne.

VRSTE IN RAZVOJNA HIERARHIJA VREDNOT
Vrste vrednot (Musek, 1994):
- hedonske (povezane s težnjo po čutnem in materialnem uživanju)
- potenčne (vrednote moči, dosežkov, ugleda)
- moralne (poštenost, etično ravnanje, in svoboda)
- vrednote izpolnitve (samoaktualizacija, estetske, spoznavne, verske in druge kulturne vrednote, duhovna in osebna rast, doživljanje ljubezni in življenjskega smisla).

Musek (1993) pravi, da se v svojem osebnem razvoju najprej usmerjamo k bolj hedonskim in potenčnim vrednotam, pozneje pa bolj k moralnim in izpolnitvenim (razvojna hierarhija vrednot).
Različni posamezniki, kulture in družbeni sistemi ne cenijo vseh vrednot enako – imajo različne vrednostne usmerjenosti (vrednostna orientacija) in vrednostne hierarhije. Človek si z učenjem in vzgojo pridobi večino prepričanj in pojmovanj o tem, kaj naj bi bilo dobro, prav in zaželeno.

MORALA IN DRUŽBENE NORME

Morala je oznaka za celoto prepričanj in pojmovanj o tem, kaj je (oziroma ni) prav z družbenega stališča in s stališča človeške etike. Ta pravila narekujejo družbene norme ; družba si prizadeva, da bi tem normam prilagodila vedenje svojih članov v procesu socializacije.

RAZVOJ MORALNEGA PRESOJANJA

Raziskovalci so ugotovili, da moralna načela začnemo ustvarjati že zgodaj, vendar pa se zrelo moralno presojanje oblikuje šele pozneje. V razvoju moralnega presojanja bi lahko razlikovali več stopenj:

a) učenje prvih konkretnih predpisov in prepovedi (vzrok-neposredna posledica)
povezovanje moralne presoje z lastnimi željami in pričakovanji (storiti dobro nekomu, ker ti bo ta to vrnil)
c) odobravanje drugih (kaj je pravilno, kaj se spodobi)
d) upoštevanje predpisov, zakonov, spoštovanje avtoritete
e) pojmovanje pravil in norm kot nujen družbeni dogovor, ki ga lahko prilagajamo in spreminjamo
f) priznavanje univerzalnega etičnega načela (najvišje stopnja) – dobro in moralno je ravnanje, ki je v korist vsem, ki je v prid dostojanstva in enakopravnosti posameznika; načelo, da je življenje človekova najvišja vrednota in da ga s svojim ravnanjem ne smemo ogrožati.

Posameznik se lahko identificira z določenimi vrednotami v tolikšni meri, da jih doživlja kot najgloblje osebne cilje ali težnje; zanje je pripravljen žrtvovati zelo veliko, v skrajnem primeru celo lastno življenje. Pogosto postanejo osebne vrednote vodilo posameznikove samodejavnosti, njegov življenjski »kompas«.

USKLAJENOST MORALNIH NAČEL IN RAVNANJA
Naše ravnanje bo tem bolj usklajeno z moralnimi načeli, čim močneje in trdneje so ta načela oblikovana in sprejeta in čim šibkejši so nasprotni pritiski.
V raziskavi ameriškega psihologa Stanleya Milgrama se je pokazalo, da smo se pod pritiskom avtoritete večinoma pripravljeni razbremeniti lastne odgovornosti in smo pripravljeni ubogati tudi skrajno nemoralne ukaze.
Moralna načela se spreminjajo. Danes si prizadevajo, da posamezniki ne bi na slepo sprejemali moralnih pravil in načel (in namesto tega oblikovali svojem moralne nazore v duhu ravnanja po univerzalnem etičnem principu). Moralna usmerjenost posameznika naj bi bila tako rezultat učenja in sprejemanja veljavnih družbenih norm, kot tudi rezultat njegove lastne zavestne in kritične presoje.

EMPATIJA IN PROSOCIALNO VEDENJE

Oblik prosocialnega obnašanja, usmerjenega k temu, da skušamo pomagati ali koristiti drugemu (altruizem, solidarnost …), je več – tako, kakor obstajajo tudi mnogi načini in oblike nasprotnega obnašanja, ki je usmerjeno bodisi zgolj v lastno korist (egoizem, sebičnost) bodisi v oškodovanje drugega in nasilje nad njim (agresivnost, nasilnost) .
Zmožnost vživljanja v položaj in perspektivo drugega človeka je pomemben dejavnik altruizma in prosocialnega vedenja. Zmožnost vživljanja ali zmožnost empatije nam namreč omogoči, da na določen način tudi sami doživimo stisko druge osebe in njeno potrebo po pomoči. Vpliv empatije razlagajo na več načinov: nekateri menijo, da oseba, ki sočustvuje, občuti stisko drugega kot svojo lastno in da pomaga z namenom, da bi odpravila lastno neugodje, drugi pa menijo, da je empatija najbolj čista oblika altruizma in da povzroči pristno skrb za drugega, zaradi česar mu želimo pomagati.

[rea]

Aja, da je tok dolg citat, mogoče sta pa 2 podobna? Ker se ne spomnim napisanega še česa poleg.
No, fino, da ste prestavli, zdaj pa pazmo, da se še mi ne pokoljemo med sabo!

[Anouk]

seminarska naloga

CITATI

“Človek z mojimi umskimi sposobnostmi vendar ne bo jedel mesa trupel!” - George Bernard Shaw

"O veličini naroda in o njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali."
- Mahatma Gandhi

"Sem vegetarijanec in nealkoholik, ker tako bolje izkoristim svoje možgane." - Thomas A. Edison

"Kdor ubija živali, da bi jih jedel, v sebi brez potrebe zatre najvišje duhovno čustvo - sočutje ter usmiljenje do sebi podobnih živih bitij - in zaradi nasilja nad lastnimi čustvi postane okruten.” - Lev Nikolajevič Tolstoj“

Uživanje mesa je kratkomalo nemoralno, saj zahteva izvršitev dejanja, ki nasprotuje moralnemu občutku - ubijanje. Z ubijanjem živali človek v sebi po nepotrebnem zatre najvišjo duhovno čustvo - sočutje in usmiljenje do sebi podobnih živih bitij, z nasiljem nad lastnimi čustvi pa postane okruten. Kako lahko pričakujemo na zemlji slogo in mir, če pa so naša telesa živi grobovi ubitih živali?” - Lev Nikolajevič Tolstoj
"Menim, da bi vegetarijanski način življenja že s čisto fizičnim vplivom na človeški temperament izredno koristno vplival na velik del človeštva.” - Albert Einstein

“Prednost moramo dati pridelavi zelenjave, mislim, da je vegetarijanski način življenja priporočljiv odmik od sedanjih barbarskih navad. Veliko narodov, ki živijo izključno od zelenjave, je v odličnem fizičnem stanju z veliko močjo. Glede na ta dejstva se mora vložiti ves trud za prekinitev namenskega in grozljivega klanja živali, saj le to uničuje naše moralne vrednote. Lahko si predstavljam bitja, organizirana na tak način, da živijo brez hrane, vso potrebno energijo za vzdrževanje življenjskih funkcij pa bi pridobivala iz svoje okolice.“ - Nikola Tesla

“Ali se zares sprašujete, kaj je Pitagoro privedlo do vzdržnosti od mesa? Sam se bolj čudim, ob kakšni priložnosti in v kakšnem umskem stanju se je prvi človek z usti dotaknil strjene krvi in nesel k ustnicam meso mrtvega bitja; kako je lahko postavil na mizo mrtva in postana telesa in si drznil imenovati za jed in prehrano dele, ki so še malo prej rjoveli in jokali, se premikali in živeli! Kako so lahko oči prenesle klanje ob rezanju goltancev, odiranju kož in trganju udov? Kako je lahko njegov nos prenesel smrad? Kako da oskrumba ni odvrnila njegovega okusa, ki je prišel v stik z ranami drugih in posesal sokove iz smrtnih ran? Te živali vsekakor niso levi in volkovi, ki bi jih jedli zaradi samoobrambe; ravno narobe, namesto teh koljemo nedolžna, krotka bitja brez krempljev in zob, s katerimi bi nas lahko poškodovala. Zaradi nekaj malega mesa jih prikrajšujemo za sonce, svetlobo in življenjsko dobo, do katere imajo pravico po rojstvu in bitju. Če izjavljate, da ste po naravi namenjeni takšni prehrani, potem sami ubijte, kar želite pojesti. Toda to morate storiti samo z lastnimi sredstvi, brez pomoči mesarskega noža, gorjače ali sekire.” – Plutarh

“Vse, kar človek stori živalim, se nekoč vrne k njemu samemu. Dokler bodo ljudje klali živali, se bodo med sabo ubijali. Resnično, kdor seje semena ubijanja in bolečine, ne more žeti radosti in ljubezni.” - Pitagora

“Prišel bo čas, ko se bodo vsi ljudje prehranjevali kot jaz in na mesojedstvo gledali kot mi sedaj na ljudožerstvo.” - Leonardo da Vinci (1452-1519) - slikar, kipar, arhitekt, naravoslovec, tehnik in filozof

“Nobena človeška korist ne opraviči najmanjše muke živali.” - Richard Wagner

''Niso nam potrebni dokazi fiziologov, da bi vedeli, da lahko ohranimo lastno življenje le z rastlinsko hrano, saj nam ponujajo dokaze že sami ljudje. Moje raziskave ne potrjujejo samo tega, da je to mogoče, ampak da je v vseh ozirih tako prehranjevanje tudi neskončno bolj primerno, saj priskrbi večje zmožnosti, tako telesu kot duhu.” - Dr. Alexander Haig

Attached Files

•  seminarska__finish.pdf   124KB   40 downloads

[Ancka Pomarancka]

Bom podala še drugačen vidik: tudi če ti uspe spreobrniti vse bejbe na tem forumu (tiste, ki redno prebirajo forum). Pa...recimo, da jih spreobrneš ene 200-300. A se bo na svetu glede te problematike kljub temu kaj spremenilo?

[reddish ancha]

veganstvo in presnojedstvo sta mi malo kruti zadevi - js ne vem, kako se lahko to dejansko enim da?????!!!!

[rea]

Ciara ti ješ meso?
Zakaj pa časopisa ne raztrgaš al pa zmečkaš?

[Dragica]

OMG PA DEJTE ŽE NEHAT, KER BOM DOBILA POPIZDITIS!!!!!


Pa še Rambo me živčno dela.

[Dragica]

A: Zakaj pa ne zmečkaš časopisa?
B: Zato, ker kupujem avto, pa ne vem točno na kateri strani so posilstva, umori in mučenje živali???
A: Zakaj pa ne pogledaš za avto na internet, je ful fajna stran avto net?
B: Ja pač prvič slišim za to stran.
A: A za to, da živali koljejo zaradi krzna tut prvič slišiš????
B: Ne, seveda, da ne, samo si zatiskam oči???
A: Ja pa kako je to možno, a misliš, da če ne gledaš potem tega ni???
B: Pa seveda vem, da je, ampak rajš se delam, da ni:
A: Ja a si ti sploh predstavljaš kako bi bilo, če bi vsi tako razmišljali?????

[rea]

Štekam, zajebavam te. Sam lej, če ga raztrgaš ga pa zihr nauš šla sestavljat, al pač?
Še ena druga fora je namreč... če dežuje, ne morš it vn zažgat časopisa a veš

[Anouk]

iz izkušenj ti lahko povem, da veganstvo ni nič kruto (ne do osebe, ki je, ne do živali ). s par triki se da vse skuhat v veganski verziji (ker pač se tud v "mlečni" industriji in pri "proizvodnji" jajc dogaja marsikej nelepega). za presnojedstvo je treba met pa mal več volje (tukaj ne gre več za neke moralne zadeve, pač pa za izboljšanje lastnega zdravja al kakorkoli že ).

sem pa jaz isto rekla 4 leta nazaj, tako da čist razumem tvoj vidik .

[Anouk]

Bom podala še drugačen vidik: tudi če ti uspe spreobrniti vse bejbe na tem forumu (tiste, ki redno prebirajo forum). Pa...recimo, da jih spreobrneš ene 200-300. A se bo na svetu glede te problematike kljub temu kaj spremenilo?

itak da se bo. temu, da eni pravijo, da posameznik nima nobene moči, se reče sindrom razpršene odgovornosti (vsaj nekej sem odnesla od psihologije, haha). isto je z volitvami al pa čem drugim - ampak pride en, pa drug, pa tretji ... seveda se ne bo vse spremenilo čez noč. ampak če je zarad tega, ker je en vegetarijanec, 100 manj živali ubitih, je pač 100 manj ubitih. meni se to zdi dober začetek. sploh, ker so ljudje potem veliko bolj osveščeni kar se tovrstne problematike tiče in tudi bolj zdravi.

Nika, saj jaz nimam nič proti. Tisti, ki imate živce za to, svaka vam čast. Jaz sem preveč občutljiva in si rajši zakrivam oči. Ta svet je že tko preveč krut, tudi če ne razmišljaš o takih stvareh. Da bi še to začela...se mi zmeša. Vem, da je otročje, ampak jaz tako lažje živim...če ne vem, kaj se dogaja, oz. se pretvarjam, da ne vem. Če pa slučajno kaj izvem (npr, časopis zažgem, če vidim, da je kakšna zgodba o krutosti do živali noter, ne pustim kolegom da o tem govorijo pred mano...itd.), skušam čim prej potisnit to nekam zadi. Ker potem bi se noč in dan sekirala zaradi stvari, na katere težko vplivam.

lej, saj ne pravim, da imaš vpliv na vsako stvar, ampak če meso kupiš, plačaš za rejo, zakol, predelavo itd. seveda je mučenje in trpljenje živali všteto. pa ni treba tega, ker ni esencialno za naš obstoj in zdravje in se da vse nadomestit (niti ni nujno, da s sojo, če se ti zdi sporna).

Ja, jem meso. Za moje pojme je naravno, da jemo živali in da živali jedo živali in nas, če imajo priliko. Drugo mi je pa, izživljat se nad živalmi za brezveze, ali pa v kozmetične in modne namene.
No, v bistvu mi tudi ni prav, da imamo mesarije pa to. Da se kolje živali po tekoćem traku. Nisem pa proti temu, da človek je meso.

v bistvu je stvar taka: četudi privzamemo, da je naravno jesti živali, sigurno ni naravno jih zapirati in mučiti, temveč kvečjemu loviti (kolikšen procent lovov je uspešnih je druga zadeva ...). dejstvo pa je, da to, da nekaj *lahko*, še ne pomeni, da to *moramo* ali *naj* (recimo, jedrskega orožja mamo tud dovolj, da uničimo Zemljo, kar še ne opravičuje tega, da bi jo).

samo uživanje mesa ni sporno, sporen je način, kako to meso pride od žive živali na krožnik. meni bi bilo sicer čudno koga gledat, kako je povoženo žival / žival umrlo naravne smrti, ampak ok, ljudje delajo še bolj čudaške stvari ... če je žival že mrtva, zakaj ne? da se jo pa s tem namenom ubije, mi je pa čist nesprejemljivo.


Še en link:

the manual of animal rights - vprašanja in odgovori

[Frčica]

Nika, si že brala Singerja?

[Anouk]

več je Singerjev, katerega misliš?

[Frčica]

Peter Singer, napisal je Animal Liberation med drugimi.