3888 replies to this topic

[tasika]

To se povsem strinjam, jaz sem imela tak problem ko sem šla gledat Angele in Demone, knjigo pa sem prebrala dosti pred tem, in sem seveda nekatere podrobnosti pozabila, tako da sem se potem med filmom na trenutke precej lovila. 

[Kami]

Včeraj sem po dolgem otepanju pogledala film Brothers. Napaka, škoda da ga nisem pogledala že prej.
Tobey Maguire se je v svoji vlogi odlično odrezal. Predan oče in mož, se odpravi na misijo v Afganistan, kjer jih sestrelijo in domov sporočijo da je umrl. Maguire preživi in postane talec. Predvsem dobro je bila prikazana sprememba v karakterju oz. kako močno človeka zaznamuje vojna, naj bo še tako pihično stabilen. Tudi vizualna sprememba je bila šokantna, ampak povsem na mestu. V določenih kadri super uprizori vojaka, ki se vrne po misiji, traumiran, nekoliko izgubljen v vsakdanjem življenju, shiran, pa tudi povsem na koncu z živci.
Natalie Portman je v vlogi žene in matere povsem solidna, po smrti moža logično prizateda in skrušena, ko se naenkrat pojavi problematični brat v vlogi Gyllenhaala, ki je na pogojnem, konstanto pijan, brez denarja, v težavah in razočanje za družino. Po bratovi smrti pomaga skrbeti za otroke, s Portmanovo se nepričakovano zbližata.
Gre za zgodbo nabito s raznimi emocijami; ljubezen, nežnost, smrt, žalost, sram, strast, krivda, razočaranje, obup, izgubljenost, upanje. V nekaterih pogledih morebiti nekoliko klišejska zgodba, a po drugi strani spet precej mogoča in življenska. Zgodba sama načne tudi vprašanje kako daleč si pripravljen iti ko je v igri tvoje življenje, in življenje tvojih ljubljenih.
Sprva sem bila nekoliko skeptična zaradi igralske zasedbe, ampak so svoje delo dobro opravili

Vsekakor priporočam ogled filma
8.5 - 9/10

 

Sem končno pogledala film Brødre (2004) - danski film, po katerem je bila narejena zgoraj omenjena ameriška različica. Jaz sem totalni fan Susanne Bier in novejše verzije nisem gledala, je bila pa ta več kot odlična.

Glavne vloge so odlično razdeljene, Nikolaj Lie Kaas je spet fantastičen in ne morem kaj, da se ne bi vsakič zaljubila vanj. Connie Nielsen je tudi fantastična, istočasno nežna, a močna. Ulrich-a Thomsen ne poznam od prej (se mi zdi), ampak je tudi odlično odigral vlogo vojaka, ki je postavljen pred težko odločitvijo in mora potem z njo živet.

 

9+/10

[Kami]

En chance til (2014)

 

Policijska partnerja Andreas in Simon se soočata z različnimi življenjskimi težavami: Andreasovo družinsko idilo prekine tragična smrt sina, Simon pa se je ločil in svojo žalost utaplja v alkoholu. Ko med hišno preiskavo mladega, od mamil odvisnega para, naletita na zanemarjenega dojenčka, mu želita poiskati boljši dom, toda socialna služba je brez moči. Andreas vzame pravico v svoje roke in dojenčka ugrabi ter odnese svoji ženi, kar Simona pripelje pred nemogočo izbiro med zvestobo do prijatelja in bojem za pravico.

 

Spet več kot odličen "trojček", ki sem ga že zadnjič gledala - Susanne Bier, Nikolaj Lie Kaas in Ulrich Thomsen; njim sta pa tokrat pridružila še fantastična Nikolaj Coster-Waldau in Maria Bonnevie.

Res spet nadpovprečna drama o preprostih ljudeh in kako daleč so pripravljeni iti, da bi zaščitili svoje ljubljene.

Igra vseh protagonistov je fantastična in naravnost obožujem te skandinavske prijeme. Mogoče tokrat scenarij ni tako dodelan, kot sem navajena pri njej, ampak mi je bil še vedno odličen film.

 

8/10

[Kalypso]

V zadnjem času res nimam srečne roke pri izbiri filmov.

 

 

Suicide Squad

Sicer nisem nek velik fan filmih o superherojih, ampak včasih pa za no brainer razvedrilo rada pogledam kakšnega izmed njih. Sucide Squad je prav žalosten primerek svojega žanra. Predvidljiva zgodba prepolna klišejev in je povrh vsega polna nesmiselnih lukenj in slabih dialogov.  

V filmu se pojavi veliko preveč likov, ki so skoraj vsi prikazani prav boleče površinsko. Za naketere izmed njih res ne veš zakaj so jih sploh vključili v film, ker razen par prizorov ko razbijejo enega oz. dva negativca, nimajo prav nobenega prispevka. Glavna negativka je prav boleče medla, njeni minioni pa bolj spominjajo na podivjane zombije iz cheap video igrice. 

Igra je solidna. Noben presežek, ampak od filma tega žanra presežkov itak ne pričakuješ. Največje razočaranje zame je zagotovo Jared Leto, ki mi je bil v svoji vlogi Jockerja prav patetičen. Kičast in patetičen. Poleg tega se ves čas zdi, da je njegov lik v film vključen bolj na silo. Bi bilo veliko bolje če bi njegov čas namenili kakšnemu drugemu bolj pomembnemu liku. Totalno nepotrebna so mi bila tudi pojavljanja preostalih likov iz DC franšize, kot npr. Batmana, ki so bila nepotrebna reklama za prihajajoče filme.

 

 

1898. Los últimos de Filipinas 

Film je postavljen v leto 1898 in prikazuje eno izmed epizod propada Španskega imperija. Spremljamo skupino španskih vojakov, ki jo pošljejo braniti majhno vasico na Filipinih. Da bi se zaščitili pred divjimi domačini, ki se borijo proti španski imperialistčni nadvladi, se utrdijo v lokalni cerkvi, kjer se odrezani od sveta bojujejo več mesecev - tudi po tem ko se Španija uradno izgubi Filipine kot svojo kolonijo.

Film je sicer vizualno izjemno lep in dobro prikaže nesmiselnost vojne, vendar pa ima kljub temu ima kar nekaj pomanjkljivosti. Poleg tega, da si pušča ogrono umetniške svobode pri interpretaciji zgodovinskega dogodka, me je zelo zmotilo tudi dejstvo, da prikaže ves dogodek izrazito iz Španske perspektive. Medtem ko se Španci borijo z vsemi tegobami obleganja, o Filipincih, ki jih oblegajo ne izvemo skoraj nič. Dinamika filma je izjemno počasna, kar bi še delovalo v kolikor bi se film osredotočal na sam boj, vendar se ne. Večino filma je posvečenega osebam in dogajanju znotraj oblegane cerkve, kar to na trenutke dela film izjemno dolgočasen in na trenutke žal celo negledljiv. 

[_Mayckica_]

10 CLOVERFIELD LANE

 

Brskala sem po HBOGo, da bi našla nekaj za gledat, film je imel res dobro oceno na imdb-ju (7,2) in soliden trailer pa sem rekla da poskusim, pričakovala sem triler v smislu The room.

 

Film govori o dekletu, ki se po avtomobilski nesreči zbudi v bunkerju skupaj z dvema moškima, ki trdita da se je zunaj zgodil kemični napad in jo ne spustita ven.

No zmotila sem se, kako ima lahko tako visoko oceno mi tudi slučajno ni jasno, začne se še nekako obetavno, potem pa gre vse skupaj hitro na dol, ko sva prišla do konca sem pa dobesedno sedela z odprtimi usti na kavču, ker je tako butast da sploh ne znam povedat in seveda bo tudi nadaljevanje filma. Tudi vmes, ko ona naleti na določene informacije, se to nič ne pojasni na koncu, ni nobenega konkretnega razpleta, pa ženska je cel MacGyver in sem že tukaj zavijala z očmi.

 

V glavnem naredite si uslugo in preskočite ta film

 

Spoiler

no na koncu ko ji uspe pobegniti ven iz bunkerja, ugotovi da so svet zasedli vesoljci in potem glavnega ubije s tem, da vrže gorečo flašo direktno v usta/požiralnik, vmes ko jo on hoče pojest

[Kami]

THE HUNT (2012)

 

 

Obožujem Thomasa Vinterberga (The Celebration, It's All about Love itd ... ) in tudi z novim filmom ni razočaral.

Film je posnet po pravilih Dogme 95, ki sta si jih leta 1995 izmislila s Von Trierjem (http://en.wikipedia.org/wiki/Dogme_95), meni je tak način prikaza filma neizmerno blizu, prav začutim dogajanje, zelo ga približa, nič ni odvečnega.

 

V filmu spremljamo življenje v manjši skupnosti, kjer protagonist Lucas po zaprtju lokalne šole zdaj dela v vrtcu, delo z otroki ga izpolnjuje, saj je v življenju zelo osamljen, ker sta z bivšo punco narazen, pri njej pa živi tudi njun sin Markus, ki ga Lucas zelo pogreša. Zbliža se s Klaro, hčerko najboljšega prijatelja, ki se nekega dne v vrtcu zlaže, da naj bi ji Lukas 'pokazal tička', kar stori zaradi tega, ker ji Lukas prijazno razloži, da je poljubljanje na usta 'rezervirano samo za atija in mamico', tamala ga pa enkrat med igro skoraj zaliže. Ravnateljica vrtca seveda 'ustrezno ukrepa', kar rezultira v Lucasovem izobčenju in valu nasilja nad njim. Ker so vsi novi začetki težki, se Theo, Lucasov najboljši prijatelj, na božični večer le odpravi k njemu, kjer se pogovorita, kajti Klara začenja govorice o nadlegovanju zanikati, ker ji je žal tega, kar so povzročile. Konec dober, vse dobro? Film se konča s prekrasno sceno lova, ko Markusa uvedejo v lov, strel le za las zgreši tarčo. Kdo je streljal in kdo/kaj je bil tarča?

 

Film odlikuje odlična igra male Annike Wedderkopp, ki upodobi Klaro ter Maddsa Mikkelsenna (Lucas). Film je odlična metafora sodobnega lova na čarovnice in percepcije resnice in kaj in iz katerih razlogov nekaj jemljemo kot resnično. Film o zvestobi, prijateljstvu, novih začetkih, krutosti nam najbližjih, nemoči in besu.

 

 

Vsekakor priporočam!

 

10/10

 

 

Se popolnoma strinjam

[Matilda]

Odličen in žalosten film, sem ga v Kinodvoru videla.

[Kami]

ja, fantastičen in krut. Jokala sem pol filma

[Anouk]

Včeraj sva si šla ogledat Rocket Man in kolikor je Eltonova življenjska zgodba zanimiva, naju film ni ravno navdušil. Nekako mi ni potegnil cel format, eni dialogi/scene se zdijo precej prisiljeni in izven konteksta, druge sem spet pogrešala. Ne gre ravno za feel good film, ker je fokus veliko večino filma usmerjen na njegovo preteklost, težavne osebne odnose, zlorabo substanc, (ne)obvladovanje izbruhov jeze ipd, nesprejemanje samega sebe in nerazumevanje, ki ga je deležen s strani drugih. Upala sem na kak real-life izsek in original odpeto pesem, ampak so na samem koncu postregli zgolj z nizom slik in nekaj pripisi - češ, kako so se stvari razpletle zanj. Škoda.

[Matilda]

Joker (2019)

Ta film ni še eden od klasičnih stripovskih prikazov Jokerja, zlikavca v večnem boju z Batmanom v Gotham Cityju. Ta Joker deluje bolj "resničen" in nima nobene zveze z Batmanom, zato je doživljanje njegove vloge toliko bolj tragi-komično. Gre za temno in žalostno zgodbo s prizori, ki hkrati vzbujajo smeh in grozo. Vidim ga na nek način tudi kot odsev današnje (zahodne, ameriške) družbe, kjer so ekonomske razlike med sloji vedno večje in revščina nižjih slojev vedno globja. Močno se dotakne tudi problematike mentalnih bolezni. Je sicer malenkost predvidljiv, kar mi pa ni pokvarilo vtisa.
Joaquin Phoenix je vlogo odigral resnično izjemno, težko si zamislim bolj primernega igralca. Menda je za vlogo shujšal okrog 24 kg.
Priporočam ogled v kinu.

9/10

[Emily]

Hvala za recenzijo. Bom šla si ga pogledati še ta teden v kino. 

[Kami]

Marriage Story

 

Včeraj sem si po dolgem času vzela čas zase in pogledala film po svojem okusu. Očitno sem bila precej mazohistično razpoložena, ampak pod črto, meni je bil film noro všeč - verjetno tudi zaradi moje zgodbe.

In kot sem že prebrala recenzije : eni mislijo, da ga ne bi smel gledat, če se misliš kmalu poročit; drugi pa, da bi ga ravno morali ti gledat.

 

Scarlett Johansson in Adam Driver sta mi bila fantastična vsak v svoji vlogi. Ravno prav ranljiva, ravno prav odločna, ravno prav prizadeta, zmedena, dostojanstvena ... vse kar ti dejansko gre čez glavo ob ločitvi oz. kar bi ti moralo it. Scarlett je pravo nasprotje vseh njenih sexy vlog, v katere so jo tako radi dajali. Res je dobra.

 

Zgodba je čisto enostavna: Charlie je dokaj uspešen in talentiran gledališki režiser v N.Y.; Nicole je njegova glavna igralka; skupaj imata 8 let starega sina. Ona se počuti, da je v njegovi senci in da se mu prilagaja v vsem, da se je izgubila nekje med vlogo njegove igralke, njegove žene in vlogo mame... in on tega niti ne opazi. Ko dobi ponudbo v rojstnem L.A. jo sprejme - istočasno pa začnemo spremljati proces ločitve, saj je zakon že končan.

V vsem skupaj želita ostati dostojanstvena, prijateljska, razumevajoča ... ampak kar na enkrat padeta v zanko ločitve, odvetnikov in vse skupaj začne dišat po peklu.

 

Film res krasno prikaže zgodbo običajnih ljudi, ki se v nekem trenutku ne znajdejo več v svojem življenju in bi ga radi spremenili, imeli nov začetek, mu dali nov pomen, vrednost ...

In kaj ta odločitev potegne za seboj, če imaš skupne otroke in želiš ostati s svojim bivšim partnerjem prijatelj, se spoštovati še naprej, imeti dober odnos zaradi otroka, istočasno pa bi želel nazaj sebe oz. vsaj obdržati tudi svoje življenje.

In kako lahko vsak izpade slaba oseba, če se ga ocenjuje v njegovih slabih dneh in kako lahko vsaka malenkost odloča, kdo je primernejši starš, boljši človek.

Odločitev je na posamezniku : ali boš v tem procesu ostal človek; človek, ki je zvest sam sebi, ki se spoštuje in spoštuje tudi druge. Ali boš sledil drugim, nasvetom drugih.

 

Gledalca film nekako postavi v vlogi terapevta, ki bi najraje oba udaril. Noben od njiju ni kriv, noben ni slab. V vsakemu vidiš del sebe, se prepoznaš ... a zaradi slabe komunikacije gre vse v franže - kako rado se to samo zgodi. In kako je sreča naš življenjski cilj, istočasno pa uničuje odnose, saj v odnosu ni prostora za individualno srečo, sebičnost, pomanjkanje razumevanja / komunikacije.  

 

Všeč mi je bil ta opis: Čarli i Nikol daleko su od srećne, a još dalje od nesrećne porodice, više su dva ostrva koja najbolje funkcionišu u usamljenom šibanju talasa o stenovitu obalu. Zajedno? Tonu kao Atlantida.

Ta stavek  tudi mojo zgodbo najbolje opiše. Dovolj je, da ima en občutek, da tone, pa drugega vleče nehote za sebo.

 

Jaz film vsekakor priporočam. Sploh pri nas zdaj aktualnih zgodbah Severine in Jelinčiča

[_Planet_]

Ahwell, težke teme.
Lepo napisano sicer. Še kako res za komunikacijo.

[Anouk]

Moj je rekel, da ima občutek, da je to eden tistih filmov, kjer se 'nic ne zgodi' Ga bom sama pogledala, ker mu ta žanr res ni pisan na kožo. Sva včeraj namesto tega prižgala Bad moms Christmas, Christine Baranski je res glavna faca. Par karakterjev je sicer tako grotesknih, da je skoraj negledljivo, pa sva se kljub vsemu uspela malo nasmejal tačas ko sva obešala perilo .

[Jinadaze]

Nama je bil vsec, ze dolgo nisva po kaksen filmu padla v tako debato.

[Coco*]

Life itself (2018) 

 

As a young New York couple goes from college romance to marriage and the birth of their first child, the unexpected twists of their journey create reverberations that echo over continents and through lifetimes. 

 

Ne bi nič razkrivala glede zgodbe, ker lahko hitro izdam preveč, slučajno naletela na film na IMDB-ju in se odločila, da ga pogledam. Oscar Isaac fantastičen v svoji vlogi, ostali ne zaostajajo kaj dosti. Zgodbe, čustvene upodobitve vlog, dialogi, krajina so čudoviti, jaz sem še vedno pod vtisi. Film je poln nepričakovanih obratov (no, proti koncu počasi postanejo malo pričakovani in se v zadnji četrtini filma lahko predvidi konec). 

 

Ne vem, odkod ocena 6.7 na IMDB, ker imajo včasih razna no-brainer skropucala podobno oceno, pri meni ima ta film močno 8.5/10. 

 

 

Pred kratkim sem pogledala še A simple favor (2018) z Blake Lively in Anno Kendrick v glavnih vlogah. Stephanie (Anna Kendrick) je mati samohranilka, ki se preko otrok spoprijatelji z Emily (Blake Lively), skrivnostno bogato karieristko. Ko Emily izgine, se Stephanie odloči, da bo prišla stvari do dna.

 

Simpatičen no-brainer, nekakšna ženska različica filma Game night - nekdo izgine, vsi ga iščejo, malo drame, krimiča, komedije, v resnici pa nič od tega. Prvi dve tretjini filma sta zelo dobro speljani, zgodba se zapleta, napetost narašča, proti koncu je toliko obratov, da ti ni več jasno, kaj je zdaj res in si počasi začneš misliti OH PUHHHHLEASEEEE, ampak ok. Spet škoda za konec, lahko bi bil boljši. Kot rečeno - simpatičen no-brainer, idealen za zvečer, ko si preutrujen od celega dneva, ne pa bi gledal skrajno idiotskega filma, ob katerem čutiš intenzivno odmiranje možganskih celic. 7/10. 

[Kami]

The Wife (2017)

 

Joe in Joan Castleman sta skupaj že štirideset let. On je ena največjih literarnih zvezd današnjice, ona zvesta žena, ki mu od samih začetkov njegove impresivne pisateljske kariere stoji ob strani. Sonce še ni obsijalo njune posesti v Connecticutu, ko je v spalnici zabrenčal telefon. Gospod na drugi strani je povedal, da kliče iz Stockholma in Joeju sporočil, da je prav on letošnji dobitnik Nobelove nagrade za književnost. V teh trenutkih se zdi, da sta zakonca Castleman najbolj srečen par na svetu.

 

 

Še en fantastičen film o odnosih. Ona je neverjetna mešanica ženstvenosti, mirnosti, miline ... a istočasno ljubosumja in prezira. Res je noro dobro odigrala vlogo. Kolegica mi je priporočila film, saj je njena vloga njej res pisana na kožo. Jaz sem jo poskušala razumet, ampak je tako daleč od mojega značaja, da se z njo nisem mogla poistovetit. Ampak to nikakor ne pomeni, da nisem v filmu res uživala.

[ora]

Marriage story gledam, zanimiv je, meni da trenutno en tak vpogled v vso dinamiko odnosov. Deloma tudi to, kar ze dlje casa opazam, da se s prihodom otroka vse zivljenje zenske prilagodi temu, od nje se kqj drugega niti ne pricakuje, smo ful stresirane in res drzimo v rokah vso logistiko. Otroci to cutijo, pa ceprav nam tega ne dajo vedet. Ko ostanejo sami z otrokom, je za moske to veliko vecji stres in od njih terja veliko vec energije, kot so kdajkoli pripravljeni zenski priznat, da jo ona trosi. Se mi zdi, da se vecinoma moski ne zavedajo, da tudi nam to ni z levo roko

[Kami]

Life itself (2018) 

 

As a young New York couple goes from college romance to marriage and the birth of their first child, the unexpected twists of their journey create reverberations that echo over continents and through lifetimes. 

 

Ne bi nič razkrivala glede zgodbe, ker lahko hitro izdam preveč, slučajno naletela na film na IMDB-ju in se odločila, da ga pogledam. Oscar Isaac fantastičen v svoji vlogi, ostali ne zaostajajo kaj dosti. Zgodbe, čustvene upodobitve vlog, dialogi, krajina so čudoviti, jaz sem še vedno pod vtisi. Film je poln nepričakovanih obratov (no, proti koncu počasi postanejo malo pričakovani in se v zadnji četrtini filma lahko predvidi konec). 

 

Ne vem, odkod ocena 6.7 na IMDB, ker imajo včasih razna no-brainer skropucala podobno oceno, pri meni ima ta film močno 8.5/10. 

 

Krasen film!!! Ga priporočam in se strinjam z oceno 8,5 (vsaj)

[Kami]

 

Pred kratkim sem pogledala še A simple favor (2018) z Blake Lively in Anno Kendrick v glavnih vlogah. Stephanie (Anna Kendrick) je mati samohranilka, ki se preko otrok spoprijatelji z Emily (Blake Lively), skrivnostno bogato karieristko. Ko Emily izgine, se Stephanie odloči, da bo prišla stvari do dna.

 

Simpatičen no-brainer, nekakšna ženska različica filma Game night - nekdo izgine, vsi ga iščejo, malo drame, krimiča, komedije, v resnici pa nič od tega. Prvi dve tretjini filma sta zelo dobro speljani, zgodba se zapleta, napetost narašča, proti koncu je toliko obratov, da ti ni več jasno, kaj je zdaj res in si počasi začneš misliti OH PUHHHHLEASEEEE, ampak ok. Spet škoda za konec, lahko bi bil boljši. Kot rečeno - simpatičen no-brainer, idealen za zvečer, ko si preutrujen od celega dneva, ne pa bi gledal skrajno idiotskega filma, ob katerem čutiš intenzivno odmiranje možganskih celic. 7/10. 

 

tudi s tem se strinjam. Simpatičen film in je vsekakor za pogledat