3888 replies to this topic

[Kami]

You Will Meet a Tall Dark Stranger (2010)

 

 

 

 

Blesteča igralska zasedba v romantični komediji genialnega Woodyja Allena, ki na ciničen način prikaže, kako preprosto nam lastne iluzije prekrižajo pot.

 

OPIS: Zgodba spremlja dva poročena para, Alfieja (Anthony Hopkins) in Heleno (Gemma Jones) ter njuno hčer Sally (Naomi Watts) in njenega moža Roya (Josh Brolin), ki jih strasti, ambicije in strahovi spravljajo na rob pameti. Potem ko Alfie zapusti Heleno zaradi mladostne ljubezni in dekleta svobodnega duha Charmaine (Lucy Punch), se tudi Helena odpove razumnosti in zaupa dvomljivemu nasvetu šarlatanske jasnovidke. Nesrečno poročena Sally se zaljubi v čednega lastnika umetniške galerije Grega (Antonio Banderas), medtem ko se nevrotični pisatelj Roy, ki še vedno čaka odgovor založbe na poslani rokopis, zagleda v Dio (Freida Pinto), skrivnostno mlado žensko iz sosednje stavbe. Kljub prizadevanjem vseh, da bi rešili svoje težave s praznimi upi in neuresničljivimi načrti, jih to pelje le v glavobol, nerazumnost in čez nevarne čeri v usodne vode.

 

Mnenje: Komur je všeč Woody Allen, mu bo všeč tudi ta film. Meni je bil in to zelo. Na splošno mi je všeč njegov pogled na človeške odnose (ampak raje vidim, da njega ni v filmu, saj mi gre malo na živce).

 

Tudi tu super prikaže kako so odnosi v resnici lahko zapleteni, kako se lahko odtujimo en od drugega, kako zakoni lahko razpadejo brez točno določenega razloga (ampak so skupek manjših nepomembnih razlogov, ki tvorijo enega dovolj velikega) in kako "vedno nekdo izgleda bolje iz druge strani okna" (odlomek v filmu, ki mi je še posebej ostal v spominu in lepo predstavlja naš pregovor "kako je sosedova trava vedno bolj zelena").

Igralci so same legende in so bili nadve prepričljivi v svojih vlogah (Naomi Watts, Josh Brolin, Anthony Hopkins, Antonio Banderas, Freida Pinto, Pauline Collins, Lucy Punch, Gemma Jones)

Zelo mi je bilo tudi všeč, da ti nihče od likov ne zleze preveč pod kožo (niso bili narejeni črno-belo) ampak so vsi nekje sivi - kot je samo življenje - s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi.

 

Ocena 8/10

[Kami]

Good Will Hunting

Ta film je pa eno prijetno presenečenje. Sem ga začela gledat in ga nikakor nisem mogla nehat gledat. Nisem pričakovala, da me bo zgodba o neprilagojenem, a izredno inteligentnem tipu, ki niha med svojo genialnostjo in posledicami svojega težkega otroštva tako pritegnila. Je zanimiv film z všečno igralsko zasedbo.
9/10

 

 

 

Opis: Will Hunting (Matt Damon) je problematični 20 letni mladenič, ki ima izrazito visok inteligentični kvocient. Kljub vsemu je na fakulteti zaposlen kot hišnik. Nekega dne profesor matematike (Stellan Skarsgard ) postavi svojim študentom izjemno težko nalogo, ki ji nihče ni kos. Will jo anonimno reši, njegov talent pa hitro odkrije profesor, ki mu ponudi ultimat. V kolikor ne želi iti v zapor, mora postati njegov učenec, obiskati pa mora tudi psihologa. Will svojega daru ne izkorišča, saj cele popoldneve preživi s svojimi  prijatelji (Ben Affleck, Casey Affleck) in dekletom Skylar (Minnie Driver).

Ko na plan prideta Willov temperament in nekonvencionalno vedenje, je profesor prisiljen na pomoč poklicati svojega starega psihologa Seana (Robin Williams), ki pomaga Willu, da se sooči s svojo preteklostjo in prihodnostjo...

 

 

Mnenje: V tem kultnem filmu sta glavni vlogi odigrala Matt Damon in Ben Affleck, ki sta hkrati napisala scenarij (in prejela oskarja zanj) film ju je izstrelil med zvezde, Robin Williams pa je prejel oskarja za stransko vlogo.

Sama zgodba ni nič posebnega, so pa zato dialogi nadpovprečni in dajejo filmu tisto dodano vednost.

Tudi zasedba je zvezdniška, vloge odlično odigrane in čeprav sem ga gledala že verjetno tretjič, sem uživala v njem kot ob prvem ogledu. Zame film z dušo.

 

Ocena 9+/10

[monni]

Vaje v objemu

 

 

 

Tjaša in Lena svoja partnerja zvabita na plesni tečaj. Moška, tipična in prava (Leon in Uroš) se sprva spodobno upirata, potem godrnjaje pristaneta - zgolj z razlogom, da bo v hiši mir. Vendar je v nadaljevanju prav tega vse manj. Oba para sta na začetku zgodbe videti zelo stabilna, kažeta znamenja mirne večletne rutine. Zdi se, da so pravi ljudje v pravih parih. Tango pa stvari nekoliko zaplete.

 

Film s scenarijem in režijo Metoda Pevca, kar je bil tudi glavni razlog za ogled filma. Njegovi filmi so mi ponavadi všeč.Imajo nekaj,čeprav ima zgodba velikokrat,če ne kar vedno nek grenak priokus.Malo me moti tudi tista značilna dinamika slovenskega filma.Kot celoto pa se mi zdi ,da naredi Pevec lepe izdelke. V njegovih filmih se lepo izraža čarobnost trenutkov,lepi kadri.

Vaje v objemu je en tistih filmov,ki jih težko ocenim.Slovenske filme gledam vedno drugače kot kakšne druge. Veliko bolj se osredotočam na samo igro,okolico,kadre,mogoče bolj te tehnične stvari kot pa samo zgodbo. Tako,da zaključim s tem,da je bil za moj okus nekoliko prepočasen,sama zgodba ne rečem,da ni bila ravno izvirna,ni bila pa tudi nekaj posebnega Nad kadri,kamero,igralsko zasedbo pa se nimam za pritoževati.

7/10

 

 

[monni]

Carmen

 

 

Carmen je mit. Carmen je legendarna opera. Junakinja naše zgodbe pa je resnična, prava sodobna osebnost. Sama se tega ne zaveda; čustvo, ki ga pozna, sestavljata strastno hrepenenje po nečem, česar ni mogoče opisati, in sovraštvo do enako sovražnega sveta. Na svoji poti ob robu družbe sreča Gorana, ki se prav zares zaljubi vanjo, toda njuna ljubezen ni namenjena srečnemu koncu. Goran stopi na drugo stran, toda v duši nosi sled izkušnje, ki je spremenila njegov odnos do ljudi. Ta občutek ga bo napeljal, da bo napisal roman s preprostim naslovom: Carmen. In zgodba o temi in svetlobi se bo ponovila.

 

 

Še en film Metoda Pevca.Je nekoliko starejšega datuma in sicer iz leta 95. Prav zanimivo je pogledati kako se igralci spreminjajo čez čas.Cavazza z leti postaja samo še boljši.Že dolgo se nisem skakšnim našim filmom vrnila v tisti čas.Malo nostalgije v recimo plastenki od Radenske, tolarjih,...Sam film pa je ena sama mrka zgodba,ki je morda zaradi zatiskanja oči pred resničnostjo ne bi postavila na slovensko ozemlje. Če si rečeš,da je zgodba čisto lahko oris nekega dogajanja pri nas,zakotni bar,droge,prostitucija,...se lahko malo zamisliš.Vsaj meni je dalo misliti,da ni vse tako lepo kot se zdi,čeprav se tega že zavedam, a morda še vseeno premalo.

6,5/10

[Kami]

Medzvezdje - Interstellar

 

 

 

 

Vsebina:
Ljubeč oče Cooper (Matthew McConaughey), sicer izredno usposobljen pilot in inženir, se je posvetil mirnemu življenju na kmetiji, kjer živi s svojimi otroki. Ko skupina znanstvenikov v vesolju odkrije črvino, s pomočjo katere želijo preseči omejitve človeškega potovanja v vesolje in osvojiti velike razdalje ter pri tem najti nov dom za človeško vrsto, v vlogi pilota posadke vidijo prav Cooperja. Ta se tako poda na tvegano pot, s katere morda ni povratka, vsa odgovornost pa leži na njegovih ramenih.

 

Mnenje:

Sicer malo dolg film, ki me je na koncu pustil z mnogo več vprašanji, kot odgovori .... ampak po dolgem času res odličen film. Z mojim sva še naslednji dan razpravljala o njem, saj za razliko od mojega, jaz nimam pojma o vesolju, črvinah, času in podobnem...zato so bile dodatne razlage več kot dobrodošle. Ne malokrat med filmom me je spreletel občutek "I feel so stupid", ker enostavno nisem mogla sledit vsemu, kar so mi ponujali.

Zadnja tretjina mi je sploh vse obrnila na glavo in sem šele na poti domov sestavljala koščke (pa mi jih še vedno veliko manjka).

Obvezno si ga moram še enkrat ogledat.

 

Film ni akcijska znanstvena fantastika. Na eni strani so neverjetni prikazi novih planetov (jaz sem vse skupaj gledala z odprtimi usti), na drugi strani pa odločitve posatke, ki jih vodijo čustva. Matthew McConaughey mi je super odigral očeta, ki je razpet med družino in svojimi potlačenimi željami po raziskovanju in nudenju boljše prihodnosti, tudi Anne Hathaway sploh ni bila slaba. Vloga Matt Damona pa je bila meni izredno zanimiva in fantastično odigrana. Še ko sem ga gledala nisem mogla verjet, da se to res dogaja.

 

 

Ocena 9/10

 

 

PS: pa še omenim, da sva šla film gledat v Kranj in sva bila navdušena nad gledalci. Čeprav je film šele dobro prišel v kino in sva si ga ogledala v "najslabši uri" (20:30), je bila v dvorani popolna tišina, nobenega klepetanja, metanja kokic, pobesnele mladine in podobniih dogodivščin, ki sva jih bila nekajkrat deležna v Koloseju.

[Špela]

Palo Alto (Gia Coppola, 2013)

 

       

 

Začelo se je s Clarkovimi "Kids", nadaljevalo s Sofiinimi "Vigrin Suicides" in "The Bling Ring", v zadnjem letu pa sem pogledala še "Spring Breakers" Harmonyja Korina. Obožujem dobre filme o mulcih in prvenec še ene bodoče zvezde iz dinastije Coppola ni izjema, čeprav mu menda kritike niso ravno naklonjene, češ - seveda bo film dobil  prepoznavnost, ker ga je naredila še ena Coppola in ima dnar. Mene vse to ne zanima, meni je važno, ali me film pritegne. In vsi našteti so me.

 

"Palo Alto" je prirejen po knjižni zbirki kratkih zgodb z enakim naslovom izpod peresa Jamesa Franca, ki v filmu tudi igra. Ravno tako opazimo Vala Kilmerja, njegovega sina Jacka (odlično upodobi Teddyja), Emmo Roberts (ja, nečakinjo Julie - igra April), Nata Wolfa (iz "The Fault in Our Stars", tu igra Freda), mene je povsem impresionirala tudi Zoe Levin, ki igra Emily. Na prvi pogled je film pač še eden izmed mnogih, ki preslika brezdelje in zdolgočasenost ameriških mulcev na filmsko platno - ja, žuriajo ga in pijejo, seksajo, učitelji zapeljujejo učenke, pijani mulci vozijo avtomobile in doživijo nesrečo, bla bla. Vendar film razkrije tudi moč družinskih vezi in njihove različne manifestacije, ter iskanje prostora pod soncem vseh teh mulcev in ne zgolj April, ki je v večini kritik predstavljena kot protagonistka. Meni se ne zdi tako - kar se mene tiče, so vsi ti mulci gonilo, ker vsak na svoj način iščejo pomen.

 

Film je poln evropsko stereotipno ameriških dialogov, ki so spretno umeščeni tako, da (vsaj meni) ne delujejo brezveze, pač pa na mestu in ustvarjajo besedno komiko.

 

Meni je bil film zelo všeč, ker ima par krasnih scen, odličen soundtrack (sploh Dev Hynes/Blood Orange/Lightspeed Champion) pa zgodba tudi ni za odmet.

 

V rangu podobnih filmov definitivno za solidno 9/10.

 

Bonus:

http://www.youtube.c...h?v=nO6y1-erVEw

[Kalypso]

Endless Love (2014)

Endless Love je še ena v vrsti ljubezenski zgodb o zaljubljencih - pridni punčki in bad boyu, katerih zveze ne odobrava okolica. Zaradi nasprotovanja (v tem filmu konkretno junakinega očeta) je ljubezen glavnih junakov Jade (Gabriela White) in Davida (Alex Pettyfer) postavljena na preizkušnjo. Konec je seveda zvrsti primeren.

Že velikokrat prežvečena zgodba v Endless Love žal ne ponudi nič novega. Kljub temu je po mojem mnenju povsem soliden predstavnik svojega žanra. Kemija med glavnima junakoma je bila zadovoljiva. Lik Jade je bil sicer skorajda preveč popoln in temu primerno tudi dolgočasen. David medtem ni bad boy v pravem pomenu besede, temveč je povsem običajen mladenič, ki pa za Jadinega očeta nikoli ne bo dovolj dober. Lik očeta je bil ravno dovolj posesiven in zoprn, da si čutil naklonjenost do glavnih junakov. Hkrati film solidno oriše razloge za njegovo pretirano zaščitništvo do svoje hčere.

Film nikakor ne izstopa in ga bom najverjetneje že kmalu po ogledu pozabila, pa vendar je bil prijetno razvedrilo na današnji mrk meglen dan, ko sem potrebovala no brainer romantičen film.

6/10

[Kami]

 Francozinje

 

 

 

Vsebina: Zgodba o enajstih Parižankah prikazuje sladko-grenka življenjska in ljubezenska spoznanja sodobnih žensk, ki se na zabaven način spopadajo z vsakdanjimi težavami v službi, doma z družino ali v iskanju pravega moškega. Zabavne nezgode z (ne)zvestobo, ljubosumje na delovnem mestu, hrepenenje po sanjski romanci in iskrena ljubezen, ko jo najmanj pričakujejo - vsaka ženska ima svojo zgodbo, vendar so vse povezane v usodnem vrtincu ljubezenskih izzivov in skušnjav.

 

Mnenje: Najprej moram povedat, da mi francoski smisel za humor (razen filma Intouchables) res ni všeč. Vsega je ... enostavno preveč: fore so na prvo žogo, preveč so glasni, preveč pačenja, pretiravanja, vreščanja .....

In žal je ta film vse po spet potrdil.

Igralska zasedba je bila zelo znana Isabelle Adjani (ki si je verjetno na obrazu popravila vse, kar se je dalo in je nekje v koraku z Mišo Molk; škoda, ker je bila res lepotica), Laetitia Casta, Audrey Fleurot, Vanessa Paradis, ... (predvidevam, da je še veliko znanih, ampak kot povedano, francoskih filmov se precej izogibam).

Tudi same zgodbe so bile kar zanimive, le prikaz teh zgodb mi je bil pa manj všeč. Da o koncu sploh ne izgubljam besed.

 

Precej razočarana, saj sem pričakovala komedijo bolj v smislu SATC, dobila pa (verjetno) zelo slabo francosko verzijo tega.

[Kami]

Den skaldede frisør

 

 

Oskarjevska režiserka družinskih dram Brata, Po poroki in Boljši svet predstavlja romantično komedijo o frizerki Idi, ki moža nehote zaloti pri intimnem občevanju z neznanko. Razočarana in raztresena se odpravi v Italijo na hčerkino poroko, ob tem pa naleti na elegantnega angleškega vdovca Philipa, ki se odpravlja na isto poroko – da bi oddal svojega odtujenega sina. Čeprav med potjo ne najdeta skupnega jezika, se med kaotičnimi pripravami na poroko počasi zbližata in zaupata svoje težave, strahove in upanja.

 

Meni zelo všečen film, čeprav sta me Po poroki in Boljši svet res prikovala na stol, tu se pa "le" uživala ob gledanju.

[Jinadaze]

Still Alice (2014)

 

 

Alice in John sta srečno poročen par s tremi odraslimi otroki, ona je uspešna in priznana profesorica jezikoslovja na Columbii. Ravno sredi predavanja se znajde v zadregi, ker ne najde več rdeče niti povedanega in ji besede ena za drugo polzijo iz misli. Brez moževe vednosti se odloči za preiskave, da bi prišla temu do dna in diagnoza pokaže najslabše. Pri 50. letih ji ugotovijo redko obliko Alzheimerjeve bolezni, ki pa je dedna in pri visoko izobraženih ljudeh napreduje še hitreje, kot običajno. Možnost prenosa bolezni na otroke je 50:50, to pa izve ravno takrat, ko si najstarejša hčerka z možem prizadeva imeti otroka ... 

 

Film prikazuje spopadanje celotne družine s težko boleznijo, ki jo ima Alice in ji na vse pretege skušajo pomagati in olajšati življenje, kar jim do neke mere uspeva. Najtežji je začetek, ko se zaveda, koliko je dejansko dosegla v življenju, pa ji bo z izgubo spomina in nezmožnostjo normalnega funkcioniranja vse to prav kmalu odvzeto, zato si ne želi več živeti. Boleče je tudi za člane družine, saj jih včasih niti prepozna več ne; ona izgublja njih, oni pa njo in to ravno v času, ko sta si z možem ustvarila življenje, na katerega sta ponosna in dobila vnuke. Na koncu si želi samo še ljubezni, ki jo čuti od bližnjih, ker druge stvari zanjo nimajo nobene teže.

 

Julianne Moore je, kot vedno, brilijantna v svoji vlogi, film pa meni najboljši od vseh letošnjih nominirancev za Oskarja. Mogoče bi si želela, da bi se na neki točki zgodba še malo razvejala, ne bi se pritoževala, če bi film malo raztegnili.

 

 

9/10 

[Fluffy The Stud Eater]

Julianne Moore je, kot vedno, brilijantna v svoji vlogi, film pa meni najboljši od vseh letošnjih nominirancev za Oskarja. Mogoče bi si želela, da bi se na neki točki zgodba še malo razvejala, ne bi se pritoževala, če bi film malo raztegnili.

 

 

9/10 

 

Se strinjam.

[Immortelle]

 

Pravkar pogledala 50 shades of Grey.... 

 

Komaj sem se prebila do konca...

 

Grozno, kakšen poden od filma. Sem prebrala tudi knjigo, pa skoraj ne morem verjeti, da je film nepopisno slabši, kot je že tako slaba knjiga.

 

Ko bi vsaj glavna igralca bila simpatična, sta pa oba (predvsem on) tako odbijajoča, da kar boli. Še Twilight mi je bil boljši film kot tole sranje.

 

Ne vem, kdo je režiser in scenarist, ampak pojma nimata! Tole je na nivoju nekega YT fan videa. Porazno.

 

Sicer pa nisem pričakovala nič kaj, ampak da je tako zelo slab film, brez kančka seksapila, si pa ne bi mislila.

 

Še dobro, da nisem šla v kino in sem pogledala zastonj doma. 

 

1/10

[Kami]

^^ se podpišem pod mnenje! Že dolgo nisem bila tako vesela odjavne špice....pa sem imela zelo nizka pričakovanja.

 

Ko sem mojemu doma naredila "obnovo" se je smejal s komentarjem: Ja kaj si pa pričakovala ... enako, kot bi porniču odvzel 90% seksa ... dobiš za lase privlečeno zgodbo z lesenimi igralci.

In še komentar kolegice: ona dobi oskarja za vsak "oh in ah", ki ga je spravila iz sebe ob taki slabi kemiji in groznem igralcu (pa drugače je dober dečko, ampak že v trailerju mi je zgledal malo prizadet s svojim pogledom ....)

Edini plus v filmu (v primerjavi s knjigo): da je bistveno manj cmerala, da ni vsak drugi stavek "kako sta oba lepa in popolna in oh in sploh" in da niti enkrat ni bila omenjena njena "notranja boginja". Pa njegov voznik (ki je bil v kadru mogoče 2 minuti) mi je bil zelo všeč

[tasika]

Uspela pogledat 50 Shades of Grey. 

 

Se kar strinjam s predhodnimi komentarji. Po prvih desetih minutah sem imela občutek kot da je film snemal nek amater. Do konca filma se mnenje ni spremenilo. Niti približno ne razumem vse obsesije in kontroverzij glede tega filma. Dornan je več kot dober tip, ampak v tem filmu njegovo strmenje izpade psihopatsko in nikakor ne poželjivo ali sexy. Zdelo se mi je da na trenutke ni mogel skriti svojega naglasa. Kemije med igralcema ni opaziti. Glede sex scen sem pričakovala precej več, glede na vso famo. Tudi vso vezanje in njegove fantazije niso bile nič posebnega, oz niso bile kaj posebej eksplicitno ali šokantno prikazane. Sicer se mi sama ideja, da se ženska in pusti tako komandirat malenkost žaljiva, prav tako mi je šla njegova posesivnost strašno na živce. Ampak če komu to ustreza tudi prav. Še najbolj ''šokanten'' je bil zadnji prizor, čeprav z njegovega obraza ni bilo ravno jasno ali ga to vzburja ali mu je mučno. 

[ora]

El Cuerpo (The body) (2012)

 

Nočnega čuvaja v mrtvašnici povozijo, potem ko je v paniki zbežal iz mrtvašnice. Ko policija začne s preiskavo, odkrijejo, da je izginilo truplo pravkar umrle ženske. Inšpektor Jaime Peña se obrne na Álexa Ulloa, vdovca izginule ženske, s katerim poskušata ugotoviti resnico o skrivnostnih vzrokih smrti Álexove žene in izginotja njenega trupla.

 

Krasen izdelek, krasen scenarij. Celoten čas filma sem bila v napetosti in na koncu ostala odprtih ust. Kaj več o filmu se sploh ne splača povedati, odsvetujem že sam ogled trailerja, najboljše je vedeti čimmanj in ga samo pogledati. Zelo priporočam!

 

Ocena: 9/10

 

 

 

Res odličen film. Osvežujoče je že samo pogledat nekaj kjer ti niso znani vsi obrazi. Sicer se ne strinjam, da te konec pusti odprtih ust je pa vseeno osvežujoč razplet in napetost je konstantna.

 

9/10

[ora]

Bog, le kaj smo zagrešili? (Qu'est-ce qu'on a fait au Bon Dieu?)

 

Pripoveduje o konzervativnem bogatem francozu, katoliku in prikritem rasistu, nekje s podeželja Francije, ki se mu tri od štirih hčera poročijo s sinovi priseljencev (Alžirca, Izraelčana in Kitajca). Sam se s svojim že malo karikiranim francoskim nacionalizmom le stežka kontrolira, oziroma se sploh ne. Na kar se družinski dogodek sprevrže v prepir po katerem se starša nekaj let sploh ne pogovarjata s svojimi hčerami. Žena pade v depresijo in vztraja pri tem, da se odnosi zgladijo. Ponovno snidenje širše družine poteka seveda prav pocukrano tekoče kjer zetje družno prepevajo Marseljezo.

Globoko v srcu matere še vedno tli želja, da bi najmlajša hčera domov pripeljala dobro situiranega in izobraženega katolika... pa seveda tudi to ne poteka čisto po njenih željah

 

10/10 sami komediji. Res ena boljših zadnje čase. 

[Ana]

 

Pogledala sem ta film, v katerem igra tudi naša Katarina Čas. Film se baje ne predvaja v slovenskih kinodvoranah, kar je čista škoda.

Film govori o rock zvezdi Dannyju Collinsu, ki mu je John Lennon pred tridesetimi leti napisal pismo, ki ga nikoli ni prejel. Zdaj, ko je že popolnoma uničen od slave (sex, drugs and rock'n'roll), dobi to pismo in želi popolnoma spremeniti svoje življenje. Prvič v življenju obišče svojega zdaj že odraslega sina,...

Katarina ima kar veliko vlogo, dobro odigra, čestitke.

Film pa je to, kar je, zaradi velikega Al Pacina. Ta tip je največja legenda Hollywooda. Igra tako odlično, da nimam besed, kako bi opisala.

Sam film ni nek velik presežek, je pa zelo gledljiv in jaz sem se prvo polovico skos hihitala, ker je Pacino tako smešen.

 

8/10

[tasika]

 

Nadvse simpatičen in lahkoten film, ki govori o tem kako so v času Viktorijanske dobe ženske masovno diagnosticirali s histerijo in to zdravili z ročno masažo down under. Mlad in nadebuden zdravnik pa zaradi velikega števila strank pride na idejo o vibratorju.  

 

Film mi je bil dejansko zelo všeč. Hugh je zelo posrečen v vlogi mladega zdravnika, ki zavrača stare prakse, ki bolnikom bolj škodijo kot pomagajo. Hkrati pa je nekoliko sramežljiv in ne zna prav z ženskami. Maggie je bila odlična v svoji vlogi pametne, samozavestne in uporne hčerke zdravnika, ki se ne želi sprijazniti z vlogo žene in gospodinje, ki jo družba vsiljuje ženskam. In je pravzaprav edini karakter, ki izstopa v vsej zgodbi. 

Film premore kar nekaj komičnih situacij, se mi pa zdi da nekaterih zgodb ne izpelje do konca oz. bi jih lahko še nekoliko razvili ali nadgradili. Vsekakor pa priporočam ogled kakšno nedeljo popoldan.

[Frčica]

 45-Years-xlarge.jpg   87.9KB   0 downloads

 

45 years

Film govori o paru, Kate in Geoff, ki praznuje 45. obletnico poroke. Nekaj dni pred napovedano zabavo Geoff dobi pismo iz Švice, kjer ga obvestijo, da so našli truplo njegove ponesrečene punce iz mladosti. Celoten film spremlja njegovo reakcijo na pismo, predvsem pa njeno na obnašanje moža in nove informacije, ki jih dobi. Predvsem ona, Charlotte Rampling, odigra mojstrsko. Nič ji ni treba reči, vse se ji vidi na obrazu. Gledanje takšnega filma je zame čisti užitek in privilegij, zato najvišja ocena 10.

Ni pa to film za vsakega, dogajanja ni veliko, gre le za dialoge oz. kar je povedano med vrsticami.

 

 

[Matilda]

The longest ride (2015)

 

Posneto po noveli Nicholasa Sparksa (The Notebook).
Severna Karolina, kavboj Luke povabi študentko umetnosti Sophio na zmenek, tistega večera pa rešita ostarelega Iro, ki se je poskusil ubiti v prometni nesreči. Ira in Sophia spleteta posebno vez prek njunih srečanj, kjer ji Ira pripoveduje zgodbo o svoji pokojni ženi Ruth, medtem pa se odvija ljubezenska drama med Sophio in Lukom.

Solidna ljubezenska drama, ki bi lahko bila precej boljša, če ne bi bila tako predvidljiva, saj sem po približno 30 minutah vedela, kako bo stekel preostanek filma. Je pa za pogledat ob kakšnem lenem večeru, saj dobro prikaže point tega, da je za uspešno zvezo potrebno včasih sklepat velike kompromise. Tudi igralci so bili vsi nadpovprečno simpatični, še posebej Scott Eastwood.

7/10, minus točke za predvidljivost

Last Night (2010)

 

Še ena ljubezenska drama, zadnje čase mi pašejo taki filmi - pri katerih ne rabiš veliko razmišljati, ampak so vseeno dovolj kompleksni, da imajo nek smisel.

Celotna zgodba se odvije v roku 24 ur, bistvenega pomena je večer/noč, v katerem se glavna protagonista, zakonca vsak za sebe soočita s "prepovedanimi" občutki do tretjih oseb.

Preprost scenarij, ki se na dokaj prefinjen način loti tematike varanja in ki hkrati prikaže, da so odnosi v resnici lahko precej zapleteni. Karakterji so se mi zdeli razmeroma dodelani, Keira je solidno odigrala svojo del - pašejo ji take vloge, Sam v vlogi Michaela pa malo manj. Konec je prepuščen lastni interpretaciji, meni osebno je vendarle manjkala pika na i, ki bi film naredila odličen.

8/10