Kot sem napisala že v uvodu, sem imela zelo optimistične načrte, da nama bo uspelo videti še Cordobo in Granado.
V Cordobo sem želela zaradi Lorce...
Cordoba.
Daljna in sama.
Kobila črna, luna velika,
in olive v moji bisagi.
Čeprav poznam vse ceste,
nikdar ne pridem v Cordobo.
Na ravnini, v vetru
kobila črna, luna rdeča.
Smrt me oprezuje
s stolpov v Cordobi.
Joj, kako dolga je cesta!
Joj, moja vrla kobila!
Joj, ko me smrt pričakuje,
preden še pridem v Cordobo!
Cordoba.
Daljna in sama.
( F.G. Lorca, Vitezova pesem )
... v Granado pa zaradi Alhambre. Vstopnice za Alhambro naj bi rezerviral kak mesec vnaprej oz. kupil na licu mesta. No, na internetu je bilo vse razprodano do maja, nisva pa se želela vozit 150km in ostati pred vrati Alhambre, ker so vstopnice za tisti dan že pošle. Sem bila že v Sevilli preveč razočarana.
Drug razlog zakaj sva ti dve mesti spustila pa je bil, da sva si želela malo pravega roadtripa po lokalnih cestah, ob plažah, v naravi.
Odločila sva se za pot Malaga - Marbella - Gibraltar - Cadiz = več kot 250 km v eno stran.
Marbella je nekakšen španski Monaco. Predvsem del "Nueva Andalucia", kjer je pristanišče Puerto Banus s samimi raketami 
, okoli se vozijo sami dobri avtomobili, ogromno je golf klubov. Znana je po Skandinavcih, ki so v Marbelli pokupili kar veliko nepremičnin, nasploh jeseni in pozimi migrirajo iz žalostnega severa v lepo in za njih poceni Marbello.
V Marbelli sva bila samo par ur. Pojedla zajtrk, spila kavo. Mesto je res zelo zelo lepo urejeno, res spominja na Monaco. Najbolj znan je trg Plaza de los Naranjos, kjer so posejana drevesa pomaranč, ki so ravno v tistem času cvetela. Cel dan bi lahko sedela tam in vonjala ta čudovit vonj pomaranč. <3
Najina naslednja točka je bil Gibraltar. Kot vemo je Gibraltar še kolonija Velike Britanije, kar je izjemno pomembno zaradi strateškega položaja.. Naletela sva na ogrooooooomno gužvo. Pred mejnih prehodom je bilo za vsaj 3km avtomobilov, pomikali pa se niso popolnoma nikamor. Zaradi tega žal prav v Gibraltar nisva vstopila, ker bi izgubila preveč časa. Sva pa videla ladje, ki so čakale da prečkajo to ožino.
Po sva nadaljevala ob obali do Cadiza. Celo pot so naju spremljale ogromne vetrne elektrarne, ker je seveda na tem območju veter kar močen. To s pridom izkoriščajo kajtarji, peljala sva se mimo Tarife, ki je izjemno znana destinacija kajtarjev.
Najina zadnja postaja je bil Cadiz.
Cadiz se v bistvu nahaja na polotoku, nanj se pripelješ po smešni ozki cesti. Je precej podoben mestom, ki sem jih opisovala prej.
V Cadizu sva preživela le nekaj ur, ogledala sva si pa le najbolj pomembne znamenitosti. Videla sva Cadiz Catedral, Torre Tavira, Plaza de Espana, sprehodila sva se ob plaži in si ogledala še ceremonije ob Veliki noči, ki pa so manj formalne in baje bolj avtentične kot v Sevilli.
Potem sva se vrnila v Malago, od koder sem jaz zjutraj letela v Lisbono, kjer sem ostala še en dan, fant pa v Benetke. 
Imela sva se super, mislim da sva videla kar dosti. Žal mi je za male spodrsljaje v organizaciji, ampak vedno je kaj kar ne gre čisto po načrtih, pa potem obrneš tako da je vredu.
Moja najljubša mesta so bila Barcelona, Sevilla in Marbella. Slednja me je izjemno pozitivno presenetila s svojo urejenostjo. Nisem si mislila.
Nisva šla na bikoborbo - iz očitnega razloga, pa tudi na Flamenco ne. Na temo Flamenca sem prebrala ogromno, se tudi pogovarjala s Španci in vsi trobijo da turistični flamenko ni tisto pravo. Flamenko se rodi iz večera, plesalci se segrevajo, energijo jim da publika. Pravi flamenko se ne pleše na ukaz, ampak se pleše, ko so čustva prava. Mislim da je to ena izmed stvari, ki jih okusiš ko živiš tam oz. si z lokalci, ki te peljejo v pravi flamenco bar.
Na koncu naj še vsem, ki boste šle v Španijo položim na srce, da v restavracijah ne naročate Paelle, ker boste dobile samo riž, plačale pa drago. Žal so Španci tukaj zavohali priložnost, kako drago prodati jed, ki naj bi jo vsi turisti nujno poskusili v Španiji.
Če le imate priložnost, naj vam kateri lokalec pove kje se dobi prava paella, ki naj bi bila pripravljena z žafranom! in potem večimi vrstami mesa oz. večimi vrstami morskih sadežev ali oboje. Jaz na žalost nisem imela nobenega domačina, ki bi me vodil oz. me povabil v svoj dom na pristno paello. Verjamem pa, da se da kje dobiti tudi tista "ta prava", ampak potrebne je malo več raziskave.
Moram reči, da me Španija še nikoli ni razočarala, prav super je, ljudje so prijazni, v vseh mestih sem se počutila varno. Se zagotovo še vrnem.
. No, vse skupaj je bilo zelo smešno, ker je bilo ob ulici res ogromno ljudi, čakali smo kakih 20 min, potem pa je prišla četa vojakov, ki so na bobne izvajali neko koreografijo. Ko so šli mimo, so se ljudje pridružili in korakali za njimi? To je bilo to od tiste parade. Etnografske kostume sem dočakala komaj potem v Cadizu.
) in par restavracij - midva sva se zato ustavila par ulic naprej na kosilu. Mora bit pa krasno, ko pomarance cvetijo - mi zal nismo bili v pravem letnem casu tam 
