Anna Karenina (2012)
Set in late-19th-century Russia high-society, the aristocrat Anna Karenina enters into a life-changing affair with the affluent Count Vronsky.
za začetek naj povem, da nisem brala knjige (še) - jo pa mogoče bom, čeprav Tolstoj ni ravno "my cup of tea" - realizma ne maram ravno. Verjetno bi film ocenila popolnoma drugače, če bi knjigo prebrala (po vsej vejretnosti slabše, ker so knjige itak skorajda vedno boljše od filmov 
)
Močno me je očarala scenografija, način na katerega je film posnet. Scene se menjavajo kot na gledališkem odru, česar se mora gledalec sprva navaditi.
Keira Knightley kot Anna Karenina me ni ne razočarala, ne presenetila. Čeprav jo imam rada kot žensko in mi je všeč, pa mi kot igralka ni prepričljiva - vedno se mi zdi da nekaj "fali". Vseeno je Anno solidno upodobila. Všeč mi je bil Jude Law v vlogi Karenina, za Vronsky-ja (Aaron Perry Johnson) pa so po mojem mnenju izbrali popolnoma napačnega igralca. Že po letnici rojstva sodeč (1990) je bolj mladič. Res da ima izredno prodorne in nepozabne oči, vse ostalo na njem (kodri, blondinec, deški - čisto x verzija moškega, ki bi lahko "obrnil" žensko kot je Anna) pa je resnično neprepričljivo. V tej vlogi bi si bolj predstavljala kakšnega Russela Crowa ali Hugha Jackmana. Ampak to je samo moje mnenje. Vsekakor bi drugačna izbira igralca za to vlogo močno pripomogla k boljši oceni.
Sama zgodba verjetno ni nič novega, saj je film posnet po knjigi. Anna Karenina je poročena z ministrom Kareninom, ki je na visokem položaju v ruski družbi. Poroka ni bila iz ljubezni, pa vendar Karenin Anno ljubi in spoštuje. Ko se na sceni pojavi Vronsky in začne zapeljevati Anno, se stvari zapletejo. Nikoli še ni bila resnično zaljubljena, zato so čustva zanjo nova. Čeprav se mu na začetku upira - ker zapletanje s poročeno žensko pač ni moralno, pa na koncu popusti in se popolnoma preda svojim čustvom. Začne afero z Vronskim, posledice pa so katastrofalne.
Film mi je bil všeč zato (in verjetno bi mi bila tudi knjiga), ker v bistvu postavlja v ospredje problem prevare. To je danes v družbi nesprejemljivo - in bilo je že takrat. Skozi zgodovino se je odnos med moškim in žensko spreminjal - v srednjem veku ni bilo nič posebnega, da so se poročali zgolj zaradi krvi, združitve družin in bogastva. Nič nenavadnega ni bilo, če je moški poleg svoje žene imel še ljubico (nekoliko bolj sporno pa je bilo, če je ona imela ljubimca).
Danes je odnos med moškim in žensko mnogo bolj zapleten, želimo namreč imeti vse v eni osebi. Fenomenalnega partnerja, prijatelja in ljubimca, kar pa je pogosto težko doseči. Zato je varanje, tudi v današnji družbi, pogost pojav. Za pravo ljubezen se je pač treba boriti, vlagati in sprejemati kompromise, česar pa vsi niso pripravljeni storiti. Kako le, ko pa so strast in čustva, ki jih prinese zaljubljenost in nepozaben seks tako mamljivi...In Anna je prav to - žrtev svojih čustev in neracionalnega razmišljanja. Na njeno srečo, pa ima (preveč) razumljivega in ljubečega moža. Vseeno je to ne reši pred neizogibno pogubo, saj ne najdem sreče ne z možem, ne z ljubimcem.
Film ocenjujem z 8/10 in vsekakor priporočam ogled, če ne zaradi drugega že zaradi scenografije in gledališkega vložka.
Najprej moram povedat, da sem že pred ogledom prebrala precej negativnih kritik na račun filma in da sem mogoče zato pod vtisom. Poleg tega sem pogledala tudi verzijo iz leta 1997 s Sophie Marceau in Sean Bean v glavnih vlogah ...
Torej - knjige tudi jaz (žal) še nisem prebrala, čeprav jo imam že 10 let na polici. Ker sem prvo gledala verzijo iz leta 1997, mi je ta nekako domača oz. bolj verjetna. Vsebina je seveda enaka: Žena vplivnega, a odtujenega ministra Ana se zagleda v postavnega konjeniškega častnika in ne traja dolgo, da iz njune afere vzklije usodna ljubezen. Ko se ji odreče prevarani mož, Ano izključijo iz visoke družbe, kar povzroči niz neustavljivo pogubnih posledic.
Glede glavnih igralcev se kar strinjam z Fiono. Law v vlogi Karenina je v filmu sigurno izstopal s svojo igro. Je pa tudi res, da ni imen neke konkurence.
Knightley v vlogi Ane je (žal) za moje pojme naredila s svojo igro še en (grdo rečeno) masaker. Ampak niti ne zamerim njej, saj očitno ne zna drugače igrat. Zamerim producentom (oz. kdorkoli se je odločil zanjo), saj ni nikakor primerna za take vloge. Eno je igrati Pirate s karibov, kjer paše vse to pačenje in pretiravanje v film. Drugo je pa resna igra v filmskih oz. knjižnih klasikah, kjer njeno pačenje, pretiravanje, feministično obnašanje, zadirčnost res nima kaj počet. Mogoče pa še nisem prebolela, kaj je naredila Pride&Prejudice, saj je tu igrala popolnoma enako.
Na drugi strani je Johanson v vlogi Vronsky-ja. Tu bom spet verjetno pristranska, saj sem gledala različico s Sean Beanom (v katerega sem že leta zaljubljena), ampak ne zlažem se veliko, če rečem, da bi mrtev Bean bolje odigral. Tako nekarizmatičnega igralca za glavno vlogo že dolgo nisem videla. Ana (naša iz foruma) je omenila, da je bil izbran zaradi primernega ruskega izgleda. Roko na srce, Will Smith bi me manj motil.
Kemija med njima oz. ne-obstoj le te je bil pa prav boleč. Ali še nista dovolj izkušena igralca (sploh on) ali je krivo kaj drugega. Mi je jasno, da je knjiga sigurno preobsežna, da bi sploh lahko ljubezen in strast primerno predstavili v enem filmu. Ampak vseeno kemija je ali je ni in tu je jaz nikakor nisem začutila. Neka naklonjenost je res bila, ampak bolj kot med bratom in sestro, kot pa med ljubimcema, ki sta na dala na kocko VSE za njuno ljubezen.
Prav tako se mi je zdelo, da Ana v tej verziji predstavljena kot razvajena kričeča neodločna smrklja, ki nima pojma kaj hoče. In nikakor ne kot oseba, ki se ji meša ob izgubi sina, izločitvi iz družbe, občutka krivde.
Kot precej prikupno različico bi pa izpostavila Macfadyena v vlogi Oblonsky-ja. Roko na srce vsi stranski igralci so naredili precej dober oz. vsaj simpatičen vtis.
Da ne bom samo kritizirala - na koncu pa moram res pohvalit scenografijo in kostumografijo. Sploh scenografijo, saj je prikaz celotnega dogajanja v gledališču neverjeten in samo zaradi tega se splača film pogledat. Vsaka čas za idejo in izvedbo. Ob tem sem res neizmerno uživala. In pa tisti prvi ples (kot bi plesali labodi) je bil zelo zanimiv. Prava paša za oči. Škoda za film, ker bi ob drugih igralcev lahko bil fantastičen.
Ocena: -7/10 (predsvem zaradi glavnih dveh igralcev). Vsekakor pa priporočam ogled filma zaradi drugačnosti.
PS: se opravičujem za izpad, ampak sem vzela res prav osebno.
), nauki življenjski, liki črno/beli.
