3892 replies to this topic

[Kami]

EVET, ICH WILL!



Opis: Duhovita, pisana komedija prikazuje romantične pare – tiste homoseksualne in bolj konvencionalne – v boju zoper predsodke zaradi različnih kultur. Vsak par bo moral biti iznajdljiv in pogumen, da bo premagal trdovratne vzorce družinske tradicije in si prislužil dokončni "Da" s strani svojcev. Razprodaja v prodajalni poročnih oblačil poveže štiri pare sredi predporočne zmede in razburjenja. V njihovih časih pred skoraj šestdesetimi leti je bilo to za turške lastnike prodajalne preprosto: za poroko so se dogovorili njihovi starši. Zdaj pa so starši zgolj priče razburkanih strasti in zapletov med različnimi kulturami. Duhovita komedija nosi osrednje sporočilo: preprosto recite "Evet". (V turščini to pomeni "Da".)

Mnenje: lahkotna komedija, ki je nekako mešanica med Love actually, Bend it like Bechkam in še ostalih filmov, ki prikazujejo trk različnih kultur. Jaz sem se pakrat res nasmejala, konec se mi je zdel čist preveč happy endovski (sploh glede na kulturo, ki jo obravnava), ampak recimo da nekako paše zraven.
Res mi je bil všeč prikaz razmišljanja priseljenih ljudi in otrok teh priseljencev... kako se slednji spreminjajo, prilagajajo novemu okolju, starši pa se poskušajo oklepati starih, preverjenih tradicij, ki so jih prinesli s seboj v novo deželo. In kako so otroci razpeti med novo deželo, spoštovanje in odobravanje staršev - kako jim želijo ustreči in spoštovati njihove želje, istočasno pa želijo uveljaviti svoje želje, sanje. Še toliko bolj mi je zanimivo, ker sem tudi sama malo zrasla v takem okolju (med priseljenci bivše YU) in sem res videla veliko stereotipov (ki so pač tu potencirani oz. so bili pri nas manj opazni).

Zabaven, zanimiv in malo drugačen.

Ocena: 7+/10

[monni]

Montevideo, bog te video 2010






Film govori predvsem o nogometu,dogaja se leta 1930,ko se reprezentanca Kraljevine Jugoslavije pripravlja na prvi nastop na svetovnem prvenstvu,ki je bilo tistega leta v Urugvaju.Film temelji na resničnih dogodkih,ki pa so kolikor vem malce prirejeni.V njem tudi nastopajo resnični liki kot sta zvezdnika takratne reprezentance Aleksandar Tirnanić - Tirke in Blagoje Marjanović.Seveda film ne govori samo o nogometu, ampak se vmes prepletajo tudi prijateljske in ljubezenske vezi in zapleti.
Film je kar dolg in se mi je na momente že rahlo vlekel. Vse je namreč prikazano zelo natančno,ampak kot celota pa je vreden ogleda.Posnet je na precej zabaven način tako, da jaz sem se kar velikokrat nasmejala zraven.
Igralska zasedba mi je bila pa fenomenalna.Prav za vsako vlogo se mi je zdel izbran primeren igralec.Ravno tako moram pohvaliti sceno,kostume,masko...res dobiš občutek kot,da je vse iz tistega časa.
Glasba v filmu pa je Magnificovo delo.

Eden najboljših pa je bil fant z blazno simpatičnim nasmeškomn in odličen igralec,ki je povezoval celotno zgodbo.


Drugo leto,oz. konec tega leta,ne vem ,pa prihaja še istoimenska serija,najbrž nadaljevanje.

[Ana]

Whatever works



Pravkar sem pogledala še eno mojstrovino Woodyja Allena in moram takoj napisati vtise. Naj že kar na začetku omenim da ga obožujem in da so mi njegovi filmi fantastični. Prav noro mi je kakšno vzdušje ustvari v vsakem filmu.
Torej, film ima precej preprosto zgodbo - moški po imenu Boris sovraži ljudi, za vse ljudi okoli sebe misli da so bedniki, da so neumni in da bo svet šel kaj kmalu po gobe. Sam naj bi bil genij, z IQjem 200 in zaradi tega mu je vse na svetu tako mizerno, pač, svet dojema drugače kot normalni ljudje. Prav zaradi tega se je ločil od svoje žene - pač, ni ga morala več prenašati. Nekega dne pa se pred njegovim pragom pojavi Melody, ki je pobegnila od doma. Ona je seveda njegovo popolno nasprotje. Je mlada, lepa, polna življenja, zmagovalka na tekmovanjih za miss in po njegovem mnenju - neumna. No, zadeve se malce zapletejo, ampak sporočilo vsega je njegov gnev nad svetom.
Meni je bil film izjemno všeč, čeprav je bil na trenutke rahlo dolgočasen se potem zaključi v neko lepo celoto in ko zdaj gledam nazaj se mi zdi res super. Podeljujem mu visoko oceno.
8/10

[Kalypso]

St Trinian's II: The Legend of Fritton's Gold (2009)

Film je nadaljevanje filma St. Trinian's iz leta 2007. Punce iz šole za "mlade dame" St Trinians, ki jih je gledalec spoznal v prvem delu se v tem delu odpravijo na lov za skritim zakladom...
Sama prvega dela nisem gledala, tako da nisem vedela kaj naj pričakujem. Glede na to, da se v filmu pojavi par znanih imen, kot npr. Colin Firth, sem pričakovala zabavno najstniško komedijo. Po ogledu lahko rečem, da je film totalna bedarija, ki priznam, da me je zaradi svoje neumnosti celo nasmejal. Sama zgodba je butasta in za lase privlečena. Razpuščen freaky internat za dekleta, ki ji predseduje ravnateljica v podobi Ruperta Everetta in v katero sredi noči vdrejo zlikovci, da bi ukradli prstan ene izmed deklet, da bi prišli do zaklada. Punce seveda nato vzamejo stvari v svoje roke in lahko samo ugibate ali jim uspe najti zaklad ali ne... M
nožica karakterjev je tako zelo karikirani, tako da vse skupaj postane že smešno. Ob številčnosti oseb, ki se pojavijo, pa težko slediš vsem imenom in kdo je kdo, kar je moteče
Če film jemlješ kot parodijo, je celo zabaven, če ne, boste garantirano ugasnili tv po 5 minutah gledanja.
4,5/10

[Kami]

Happythankyoumoreplease (2010)



Taksist je povedal svoji potnici, da je premalo hvaležna. Pa ga vpraša, kako pa naj bom in kdaj? Odvrne ji, da naj bo vedno.

Vsebina:
Film predstavlja mladostniško zgodbo o ljudeh, ki doživljajo včasih zelo boleč prehod v obdobje odraslosti. Odlikujejo ga odlična režija ter izvrstni dialogi. Predstavljen je bil tudi na znamenitem filmskem festivalu v Sundanceu, kjer je v letu 2010 prejel nagrado za najboljši film.

Na podzemeljski železnici pisatelj Sam naleti na temnopoltega dečka po imenu Rasheen, ki je pobegnil. Kljub temu, da ima tudi sam veliko težav, ga odpelje domov...Njegova prijateljica Annie se medtem vedno težje upira dvorjenju sodelavca, prijateljica Mary pa se znajde v težavah s svojim dolgoletnim fantom...

Mnenje:
Tako simpatičnega filma pa že nekaj časa ne. Ko sem prebrala opis, me je prepričalo k ogledu nagrada, priznam. Ne bom rekla, da je čisto ne-hollywoodski, ker ni, ampak je enostavno zanimiv, sproščen in lep, za piko na i pa do ene mere še precej realističen.
Zapleti treh zgodb: pisatelj Sam (Josh Radnor - HIMYM) ima blokado pri pisanju in težave pri resnih zvezah in po spletu okoliščin mora poskrbeti za najdenega otroka Rasheena. Njegova prijateljica Annie (Malin Akerman) ima težave s 'trotl-idiotl' tipi in noče videti, da je nekdo vedno za njo in ob njej, ker pa mu ne da šanse. Tretja zgodba pa je okrog para Spencerja (Bram Barouh) in Mary (Zoe Kazan), ki je v (kao) sorodu s Samom. Spancer želi v LA, ona bi ostala v New Yorku, ampak to je le površina...
Liki se med seboj (kot je očitno) poznajo in zgodbe se prepletajo.
Mešanica komedije in romance. V celotnem filmu se ne zgodi nič posebnega, ni neke rdeče niti. Le izvstni dialogi, ki velikokrat naredijo film poseben, zanimiv in zabaven.

Ocena: -8/10

[Kalypso]

QUOTE(Ana @ 16. 10. 2011 - 21:17)


Midnight in Paris (2011)

Končno mi je uspelo pogledati ta film. Mene je seveda pritegnil že naslov. Film govori o ameriškem pisatelju Gilu, ki s svojo zaročenko in njenimi starši obišče Paris. Enkrat zvečer sam blodi po Parizu in ob polnoči pripelje avto, v katerem je nekaj ljudi, ki ga vabijo naj vstopi. On vstopi in peljejo ga na zabavo kjer ugotovi, da je preskočil stoletje. Torej, znašel se je v letu 1920. Tako spozna vse svoje literarne idole, ki mu dajejo inspiracijo za pisanje. Zgodba se potem razpleta, ampak ne bom povedala kako.
Meni je film noro všeč. Prvi faktor zakaj mi je všeč je Paris in dejstvo, da je film sneman v Parizu. Čudovito mesto, čudoviti prizori. Drugi faktor je Woody Allen, ki je moj omiljen režiser in tretji faktor je res lahkotna zgodba, v kateri nastopi tudi Carla Bruni. Torej, Paris, Woody Allen, Carla Bruni, kakšna francoska beseda tu in tam, to je vse kar jaz rabim.
Filmu sicer ne bom dala najvišje ocene, ker poznam ogromno filmov, ki so mojstrovine, kar ta pač ni. Ta film nahrani mojo frankofono dušo in me animira, zato mu dam 8 točk. Opozarjam pa vas, da vam film ne bo tako zelo všeč kot meni, če pač niste frankofili style_emoticons/default/smile.gif.

8/10


Vceraj sem si ogledala ta film in moram reci, da se mi je zacetek zdel precej okoren, da ne omenjam igre Rachel McAdams (in njenega karakterja, ki je deloval precej nedodelano in in nepristno) in Owena Wilsona (slednji mi je iz nekega razloga izredno antipaticen - mogoce nacin govora, na pol sepetajoc, skratka v vsakem filmu privlece na dan neko svojo 'quality', ki mi ne potegne - sploh v manj 'klovnastih' filmih). Sam koncept filma mi je bil vsec in zgodba zanimiva, film vsebuje tudi precej scen posrecenega humorja, tako da se kar nekajkrat nasmejis zraven. Pariz deluje vsecno, prav tako glasba, likov pa, priznam, nisem vseh prepoznala (mogoce mi tudi zato ni bil tako zelo vsec kot bi mi bil sicer).

Ok film za pogledat, vec kot 6-7 pa bi mu tezko dodelila.

Načeloma mi Allenovi filmi niso preveč všeč. So preveč zabluženi in junaki preveč čudni/zmešani/zakomplicirani. Midnight in Paris sem si zato ogledala z bojaznijo, da bo tudi ta film tak. Moje skrbi so bile odveč. Čeprav ima tipičen Woody-Allenovski pečat je za moj okus vseeno bolj gledljiv kot njegovi preostali filmi. Velik delež k temu, da mi je film všeč nosijo čudoviti posnetki Pariza. V meni so vzbudili nostalgijo, če ne bi mesto luči obiskala nedolgo nazaj, pa bi verjetno vzbudili željo po obisku.
Sama zgodba je lahkotna in zanimiva. Všeč mi je bil ves koncept preskokov v času in kako spretno je v zgodbo Allen vpletel vse slavne osebe, ki so ustvarjale v Parizu in kako je prikazal duh časa. Mogoče je bilo v filmu par preveč očitnih naključij in idiličnih razpletov, ampak niso bili tako moteči, da jih ne bi mogel spregledat.
Igralci me niso pretirano prepričali. Verjetno predvsem zato, ker so njihovi liki tako enoplastni in klišejski, da težko pokažejo vse svoje igralske sposobnosti. Se strnjam z Anouk, da je lik Rachel McAdams precej nedodelan in narejen povsem klišejsko (spoiled American bratz) tako, da že v štartu gojiš negativna čustva do nje. Owen Wilson je tudi meni izredno antipatčen igralec. Njegova igra me še do sedaj ni prepričala, saj se mi zdi, da v vseh vlogah igra popoplnoma enako. Kljub temu pa se mi, da je bila vloga Gila ena njegovih bolj posrečenih vlog.
Torej film je simpatično razvedrilo, ki ga sama uvrščam v kategorijo filmov pogledaš, se nasmehneš, pozabiš. Za moje pojme mu manjka tisti wow efekt, zaradi katerega bi ga želel pogledat vedno znova. Kljub temu pa lahko rečem, da je simpatičen film in mu podeljujem 7/10

[Kalypso]

Kinsey (2004)

Film spremlja življenjsko zgodbo Dr. Alfreda Kinseya, pionirja seksologije. Kinsey je s svojim pionirskimi raziskavami na področju spolnega življenja Američanov in knjigama Sexual Behavior in the Human Male in Sexual Behavior in the Human Female revolucionariziral njihovo moralo in vrednote. Kar je bilo nekoč smatrano za nenormalno in deviantno (masturbacija, homoseksualnost itd), je danes tudi po njegovi zaslugi dandanes povsem normalno seksualno obnašanje. Film se osredotoča na Kinseya kot znanstvenika in kot človeka z družino. Spremlja njegovo znanstveno udejstvovanje od začetkov, ko je preučeval hrošče pa vse do raziskav, zaradi katerih je izgubil finančno podporo. Po mojem mnenju lep portret življenjske zgodbe nekega znanstvenika. Sama s Kinsyevo življenjsko zgodbo nisem seznanjena, zato ne vem koliko film ujame Kinseyev resničen karakter, menim pa, da kot razvedrilen film ponudi par zanimiv portret o tem pionirju seksologije.
Igralci so se po mojem mnenju v svojih vlogah dobro izkazali. Liam Neeson je odličen. Mimika, obnašanje, način govora in gibi pričajo, da se res prelevi v Kinseya. Podobno odlična se mi zdi tudi Laura Linney v vlogi Kinseyeve žene. Ostalih ne bom poimensko poimenovala, so pa kot ekipa prepričljivi.
Vpliv, ki ga je njegovo znanstveno delo imelo na njegov zakon je odlično prikazano, pogrešala sem malce več pri predstavitvi kako je le to vplivalo na njegove otroke. Kljub tem pripombam, pa lahko zatrdim, da je film res dober in me je pozitivno presenetil.
Film je po mojem mnenju zanimiv portret znanstvenika, ki je razburkal ameriško miselnost. Priporočam ogled.
8/10

[Sarah]

Včeraj sem pogledala The Tourist in Midnight in Paris.

Midnight in Paris:

Pri tem filmu me je premamil predvsem naslov, pa glavni igralec mi je tudi precej simpatičen in ker je bil film na spisku že mesece, sva ga včeraj končno pogledala. Začne se s čudovitivmi posnetki Pariza, ki so mi v spomin priklicali spomin, kako čudovito je to mesto in nostalgijo. Ker sta ga ocenili že dve forumašici pred mano, o zgodbi sami ne bom dolgovezila, je pa med filmom precej pogovorov tudi v francoščini, na momente, za nekoga, ki ne razume jezika, celo preveč. Zgodba je lahkotna, nič posebnega, a meni tej preskoki v času niso bili všeč. Ozrioma so se mi zdeli kar nekaj, posledično mi tudi film bolj ni bil všeč kot pa ja. Sam koncept zgodbe ni bil zgrešen, v bistvu je precej obetal, a kako je bilo potem to izpeljano in prikazano, mi ni bilo všeč - bi lahko bilo zelo zelo boljše, torej minus za režiserja.
Je pa bilo v filmu moč najti kar nekaj slavnih oseb, med drugim tudi italijansko pevko in ženo francoskega predsednika
All in all, meni film ni bil nič posebnega, povprečen ozrioma še pikico pod povprečjem.

Ocena: 5



The tourist

Tako kot zgoraj omenjeni film, se tudi ta, a zgolj na začetku, dogaja v Parizu, nadaljuje pa v še enem krasnem evropskem mestu - Benetkah. Dokaj dobra izbira glavnih igralcev, čeprav meni osebno je Johnny ful anti, tudi ta film ni bil nobena izjema, mi je pa zato bolj všeč Angelina, ki je v tem filmu prav blestela.
Opisala bi ga kot ekstra lahkoten akcijski film, če se tu sploh pa uporabit besedo "akcijski", pravzaprav. Sama zgodba je zastavljena obetavno, a se šele na koncu pokaže koliko lukenj ima, nelogičnih potez, ali se je pa to samo meni zdelo, ne vem? Iz tega pridemo do sklepa, da je bil film uspešen zgolj zaradi famoznega tandema glavnih igralcev, ki pa žal nikakor ne pašeta skupaj, kar je tudi opaziti v zelo bogi kemiji med njima.
Če upoštevam film kot celoto, mi ni bil napačen, ampak žal nič več kot povprečen, pač še en film za "zgubljanje časa". V filmu je moč zapaziti kar nekaj slavnih starejših italijanskih igralcev, med drugim tudi Raul-a, pa čeprav samo za par sekund. On in pa krasna igra Angelina data filmu tisto nekaj, kar ga "dvigne ven iz bede".

Ocena: 7

[Špela]

Till det som är vackert (2009)



Po res dolgem času (minilo je par let) sem si končno spet pogledala en švedski film in moram reči, da sem se takoj spomnila, zakaj jih tako zelo obožujem, čeprav niso vsi za oceno 10: odlična kamera in ta njihov hladen, rahlo do pretežno depresiven pogled na življenje, ki ne deluje pretenciozno, pač pa precej stvarno. Film me je tudi spomnil na to, kaj je seksi.

V filmu spremljamo dogajanje v življenju mlade Katarine, ki se končno uspe iztrgati iz krempljev matere, odvisnice od alkohola, in zaživi s fantom Mattiasom. Zaradi Mozartovega posnetka na youtube začne zahajati v lokalno koncertno dvorano, kjer ji kasneje uspe dobiti delo receptorke, pri tem pa se zaplete v razmerje z dirigentom. Njej se odpre nov svet, on pa se zaradi tega ločuje in jo zapusti. Doseže celo, da je odpuščena in tam ne dobi več službe. Vzporedno njena mati zaradi poskusa samomora pristane v bolnišnici in šele, ko Katarina ostane sama in zapuščena, se vrne k materi - to je njena resnična katarza. Konec dober - vse dobro: ponovno dobi zaposlitev v koncertni dvorani, tokrat skrbi za abonmaje.

Luškan film, ponekod povsem privlečen za lase, vendar mene to ne moti. Film je prežet z glasbo, filozofijo 'cilj opravičuje sredstvo' oz. Kierkegaardovim 'pogumom', nezmožnostjo osvoboditve od obsedenosti, naivnostjo in parimi moralkami. Predvsem ga odlikuje odlična igra malde Alicie Vikander, ki upodobi Katarino. V eni vrstici: nizanje malih zmag tipične mlade slehernice. Katarza ni v teh malih zmagah, katarza je v vrnitvi k izvoru.

Definitivno film za babe, tipom je bilo po mojem precej dolgčas.
Prepričal me ni, ni mi pa žal ne časa ne denarja za kinovstopnico.

Solidna 7/10, več ne.

[sade]

2 Days in New York (2012)



V nadaljevanju zgodbe o medkulturnih zmešnjavah in nesporazumih se kaotična Parižanka Marion skupaj s sinom preseli v New York. Tu spozna očarljivega samskega očka Mingusa, toda njuna ljubezenska idila ne traja dolgo, saj kmalu na obisk pride Marionina družina. Spričo njihovih neposrednih rasnih predsodkov, prostaške ljubezenske odprtosti in iskrene svobodomiselnosti se zveza med Marion in Mingusom kmalu znajde na veliki preizkušnji družinskega kaosa.

Film je nadaljevanje filma 2 Days in Paris, ampak nič zato, če ga niste gledali, saj se sploh ne navezuje. Jaz sem bila res prijetno presenečena, saj sem pričakovala neko bedasto komedijo in afnanje Chrisa Rocka. Pa sploh ni tako. Chris čist normalno igra (prvič sem ga videla v normalni vlogi) in mi je bil celo zelo všeč . Seveda je tu in tam prisoten njegov humor, vendar le toliko, da naredi film smešen. Vendar ni film smešen samo zaradi njega, mogoče sploh ne zaradi njega, temveč zaradi vseh prigod in dialogov med njeno francosko familijo. Jaz sem gledala film z angleškimi podnapisi in je po mojem ful boljše, ker potem ne gledamo prevod prevoda. Meni je bil film zelo všeč, uživala sem ob francoščini (polovica filma je sigurno v francoščini) in pogledu na NY. Super mešanica . Ša stanovanje sta mi imela ful dobro, takoj bi živela tam .
Jaz film priporočam, če želite pogledat sproščujočo in malo drugačno komedijo.

7/10

[Kalypso]

Anonymous (2011)

Elizabetinska doba v katero je film postavljen , Roland Emmerich na režijskem stolčku in teorija, ki pod vprašaj postavi Shakespearovo avtorstvo njegovih del sta v meni vzbudili visoka pričakovanja. Pričakovala sem zanimiv in napet zgodovinski spektakel z vzdušjem Da Vincijeve šifre. Žal se moja pričakovanja niso uresničila.
Film predstavi teorijo, da iger in sonetov, pod katere je dandanes podpisan William Shakespeare ni napisal on, temveč Edward De Vere, Earl of Oxford. Kako naj bi se to zgodilo je po mojem mnenju predstavljeno solidno. Manj prepričljivo so predstavljeni liki in dogajanje okrog tega dejanja. Nekatere teorije, ki jih film predstavi so milorečeno smešne. Nekoliko zoprno je tudi preskakovanje v času s katerim želijo počasi razkrivat De Verovo preteklost. Za moj okus bi zgodbi gledalec lažje sledil, če bi zgodbo pripovedovali linearno, brez teh preskokov.
Liki so za moj okus preveč enoplastni. Vsem po vrsti manjka globine. De Vere je predstavljen kot pozitiven plečmič, ki po smrti staršev pride v dom negativno predstavljenega Williama Cecila (Elizabetinega svetovalca), ki mu greni življenje s prepovedjo ukvarjanja z umetnostjo in spletkami s katerimi prepreči nadaljevanje ljubimkanja s kraljico Elizabeto. Deluje, kot da se ne bi nikoli zapletel v kakršnokoli spletko in da je prevara s katero objavlja svoja dela pod Shakespearovim imenom samo želja umetnika, da javnost vidi njegova dela. Tako William kot njegov sin Robert sta predstavljena enoplastno in kot "glavna negativca" izpadeta precej patetično. David Thewlis se sicer v vlogi Williama solidno odreže, medtem ko je Edward Hogg v vlogi Roberta prav smešen. Pogledi in način govora s katerim skorajda kopira Thewlisa pri njemu, ob njegovi maski ne delujejo. Tudi kraljica Elizabeta je v svoji mladosti predstavljena kot trmasta razvajena ženska, v starosti pa kot otročja starka.
Kostumografija in scenografija sta mi bili všeč, čeprav se najdejo prizori, kjer okolje deluje umetno narejeno, kot iz filmov posnetih par desetletij nazaj.
Zelo mi je žal, da ustvarjalcem ob po mojem mnenju ni uspelo ideji za dober in napet film, pretvoriti v realnost. Škoda.
4/10

[tasika]

Inception (2010)
Meni je bil film odličen (dasiravno je znal hudo asociirati na Matrico), sploh ne tako hudo zakomplicirani, kot mnogi cvilijo.
Je pa potreba zbranost.
Jaz si ga bom še enkrat ogledala doma. Všeč so mi bili efekti (zato mi ni žal, da sem ga prvič pogledala v kinu),
tudi glasba je omembe vredna. Zgodba huda, sem še kasneje po filmu precej razmišljala o vsem skupaj in to
pri meni dela film dober - ko mi še kasneje nekaj časa ne gre iz glave in v meni sproža različne polemike,
občutke, itd. DiCaprio je z vlogo opravil super, zelo mi je všeč ... predvsem mi je všeč dejstvo, da se je več
kot očitno usmeril v bolj kompleksne vloge oz. filme in ni stagniral v kakšnih tretjerazrednih komedijah.
V film se mi edino ni vklopila Ellen Page, vloga ji ni pasala, meni ona izgleda kot en nerazviti froc. Nikakor ni
pojava za kakšno karakterno vlogo. Marion Cotillard je bila v vlogi zapeljive žene huda. All in all zelo dober film.

9/10

Končno sem uspela pogledat Inception.
O sami zgodbi je bilo že ogromno napisanega, tako, da se v podrobnosti ne bom spuščala. Vsekakor se strinjam, da gre za precej kompleksno zadevo. Sploh na začetku se zdi, da stvari nimajo smisla, oz. jih ne moreš prav postaviti v kontekst, ampak se tekom filma, zgodba lepo razvije in stvari postavi na svoje mesto. Zgodba sama je zanimiva, vsekakor ti da misliti, je pa potrebno filmu slediti, drugače ti hitro ugre kakšna malenkost. Kljub dolžini, te zgodba nekako ves čas drži v napetosti, meni vmes ni bilo niti malo dolgčas, kar se mi drugače hitro zgodi, zaradi predvidljivosti večine filmov.
Pohvaliti moram tudi DiCapria, ki se je vsekakor odlično vživel v vlogo in jo dobro odigral. Super je videti, da se je uspel otresti vloge Jacka, in je z leti odrastel in se razvil v dobrega igralca, ki lahko dobro odigra zahtevne in kompleksne vloge.
Prav tako me je presenetil Gordon-Levitt, ki se ga najbolj spomnim iz 10 Things I Hate About You. Mislim, da je z vlogo opravil povsem solidno, sploh po tem ko smo ga navajeni kot otroškega zveznika romantičnih komedij in serij.
Glede Ellen Paige imam mešane občutke. V filmu je vsekakor pustila premalo odtisa, ali temu botruje njen otroški videz, zaradi česar jo je težko gledati v kompleksnih filmih ali gre samo za pomanjkanje igralski sposobnmostih je težko reči.
All in all, dober izdelek, ki je vsekakor vreden ogleda.

[Kinky]

Ted (2012)





Včeraj sem si ogledala ta film, in me je prav lepo nasmejal. Vsebuje precej politično nekorektnega humorja, ki mi je zelo pri srcu.
Na začetku nam pripovedovalec predstavi zgodbo: malo John je osamljen, in nima niti enega prijatelja, zato si zaželi, da bi njegov medvedek
lahko govoril, in bil njegov prijatelj do konca življenja. In želja se mu uresniči. Bodite pazljive na nekaj predstavitvenih fotografij na začetku
filma, ki prikazujejo dogodivščine Teddyja in Johna, saj so zelo posrečene.

Nato film preskoči nekaj let, in sedaj spremljamo Johna (Mark Wahlberg) pri njegovih 35ih letih. Še vedno se boji nevihte, in še vedno mu ob strani noč in dan stoji
Ted, ki je odrasel v sarkastičnega medveda, ki rad ponočuje in preganja ženske. John je že 4 leta v razmerju, in glede na to, da se zdi, da se
njegovo življenje ne premakne nikamor, mu punca Lori (prečudovita Mila Kunis) da ultimat: ali jaz, ali medo. In dolgoletno prijateljstvo je postavljeno
na preizkušnjo.

Res sproščujoč film, ki vas večkrat nasmeji, vsi igralci so simpatični, vključno s Tedom, ki za grobo zunanjostjo skriva mehko notranjost (dobesedno).
Tudi stranski igralci odlični, v filmu se pojavi tudi Norah Jones.

Zelo priporočam, sveže šale, prijetno zapakirane v uro in pol .... dobrega filma.

--9/10

[tasika]

Immortals (2011)

The Gods Need a Hero





This is Sparta.

This is Lord of the Rings.

Kaj naj človek pričakuje od Tarsima Singha, ki je svoje režisersko ime podpisal pod mojstrovino The Fall (2006),
ali celo The Cell (2000)? Pričakovan odgovor je seveda mojstrovino. Dobi pa, vsaj po mojem mnenju, nekakšen
polizdelek, sicer začinjen s precej efekti, kar pa na veliko žalost ne pripomore k dobremu končnemu izkupičku.

Najprej si oglejmo zgodbo, o čem sploh film govori?

Theseus is a mortal man chosen by Zeus to lead the fight against the ruthless King Hyperion,
who is on a rampage across Greece to obtain a weapon that can destroy humanity.

Theseus, ki ga relativno dobro odigra Henry Cavill, a ne iščite presežkov, je zemljan, ki živi v mestu s svojo materjo.
Ne veruje v bogove, vsakdan preživlja ob urjenju, in ob pomenkovanju s starcem (ki se kasneje izkaže za samega Zeusa -
v zemeljski podobi starec, kot bog pa mladenič - odigra ga Luke Evans, ki se mi je za to vlogo zdel mnogo premlad).
Zeusu ni dal dovolj velike karizme, da bi me prepričal. Kralja hudobca je upodobil Mickey Rourke, ki mi je zelo pri srcu,
in se mi je tudi v tej vlogi zdel več kot odličen. Še en minus bi rada pripisala bogovom, ki so bili v zlato odeti, delovalo je
kot da so kupili kostume iz poliestra na razprodaji v Kiku. Dejansko sem pričakovala, da bodo drugače prikazani, saj so Bogovi.
Film me ni pretirano navdušil, a ga vseeno ne morem označiti kot slabega, dejansko je nekaj na pol, zato bo temu primerna
tudi končna ocena. Mislim, da bi znal biti všeč vsem, ki vam je bil dober 300, ki imate rade herojske boje, kjer navaden
posameznik postane velik borec in heroj, in reši svet pred propadom. Še pol ocene manj mu dajem, ker je občasno res
boleče počasen. Osebno ZELO preferiram 300, zgodba in izvedba mi je tam bila veliko bolj všeč.

5/10

S kolegico sva film pogledale predvsem zaradi Cavilla, ki se kaze zgoraj brez, in ker se ga nisva dovolj nagledali v Tudorjih.
Gre za še eno akcijo z zgodovinsko obarvano zgodbo, kjer se dobro bojuje proti zlu, in kjer ima izbranec nalogo, da popelje ljudstvo do zmage in odrešitve. V zgodbi seveda ne manjka lepa in zapeljiva jasnovidka, ki se zaplete z glavnim junakom. Konec je precej predvidljiv.
Gre za povprecen izdelek, Cavill vlogo Tezeja odigra solidno, hkrati pa vloga ni taka, ki bi zahtevala in postavljala na preikušnjo igralske sposobnosti. Bolj je zahtevala izklesano telo in postavnega dedca.
Kljub temu, da nisem ljubiteljica Rourka, moram priznati, da je s svojo vlogo dobro opravil, in me preprical kot poosebljeno zlo.
Solidna popestritev popoldneva/vecera za ljubiteljice tovrstnih zanrov.

5/6

[Kinky]

Argo (2012)



The movie was fake. The mission was real.

Vsebina: In 1979, the American embassy in Iran was invaded by Iranian revolutionaries and several Americans are taken hostage. However, six manage to escape to the official residence of the Canadian Ambassador and the CIA is eventually ordered to get them out of the country. With few options, exfiltration expert Tony Mendez devises a daring plan: to create a phony Canadian film project looking to shoot in Iran and smuggle the Americans out as its production crew. With the help of some trusted Hollywood contacts, Mendez creates the ruse and proceeds to Iran as its associate producer. However, time is running out with the Iranian security forces closing in on the truth while both his charges and the White House have grave doubts about the operation themselves.


Včeraj sem si ta film ogledala v sklopu Liffa v Kinu Šiška, na zelo trdih stolih.

Leta 1979 se v Iranu dogaja revolucija in 6 američanov pobegne in se skrije v hiši kanadskega veleposlanika. Nato se vmeša ameriška
vlada in seveda CIA, ki bi talce želela na varen način spraviti iz Irana. Tam je namreč njihovo življenje ogroženo, in le še vprašanje časa
je kdaj bodo odkrili, da se skrivajo tam. Pokličejo Bena Afflecka (ki naj se pred začetkom filma prav lepo pozdravil in nam želel lep ogled filma ),
oziroma Tonyja Mendeza, specialista za reševanje talcev, ki se domisli zanimivega načrta, pod kakšno pretvezo bodo vseh 6 spravili nazaj v Ameriko.
In sicer ... predstavljati se bodo morali kot kanadska filmska ekipa. Seveda ne ameriška, kajti Amerika je v tistem času bila za Iran sovražnik številka ena,
saj je nudila zatočišče šahu, izročitev katerega je iransko ljudstvo zahtevalo.

Film je drama in akcija v enem, in dejstvo, da je posnet po resničnih dogodkih (o katerih vemo bore malo) mu daje še dodatno vrednost.
Posnet je s posebno kamero, tako da imamo dejansko občutek, da smo priča dogodkom, ki so se zgodili leta 1980.

Igra vseh igralcev je odlična, meni najbolj pri srcu pa so seveda John Goodman, Alan Arkin ter Bryan Cranston.
Tudi Ben je v vlogi režiserja odličen, dober izbor glasbe.

Malo je tudi pretiravanja, sploh v prizorih na letališču, ampak oprostimo.

9 od 10

[Sarah]

The Intouchables



Krasen francoski film, sama bi ga uvrstila nekje pod lahko dramo, recimo z občasnimi vstavki komedije (črne, tudi) - a dobre, kakovostne komedije, ne kar neki fičfirič.
Ko so že punce pred mano opisale, sta glavna akterja filma mladi priseljenec afriškega rodu, ki s številno družino živi na robu preživetja v predmestju in pa bogataš, ki po izgubi žene doživi še nesrečo in ostane kvadriplegik in tako hrom od vratu navzdol. Je bogat, zdi se da ima vse, razen družbe. Tako začne iskati spremljevalca ozrioma negovalca, ki bo zanj lahko skbel 24 ur na dan in pri tem priredi nekakšen izbor. Na tem izboru se prikaže tudi mladi afričan, vendar zgolj "za opravit" dožnost in dobit podpis. Vendar se zgodba nepričakovao obrne, bogataša mladi afričan in njegova preprostost prevzameta in ga kljub nasprotovanju njegovih bližnjih najame. Tu pa se začne zgodba velikega prijateljstva z lepim koncem, kjer izvemo da je bila to resnična zgodba in nam tudi postreže z "epilogom". Igralca oba super dobra, fantastično sta odigrala svoji vlogi.

Ocena: 9


Last Night



Včeraj sem pogledala tudi Last Night, s Keiro Knightley. Sama zgodba nič posebnega, precej predvidljiva. Prikazuje par, poročen par let, mož pogosto službeno potuje, žena pisateljica, ki ostaja doma. Na zabavi žena spozna novo sodelavko njenega moža in takoj začne sumiti da se med njima nekaj dogaja, kar se okrepi dejstvo, da se mož naslednji dan s to isto sodelavko odpravlja na 2-dnevno službeno potovanje, ravno tista dva dni pa se v mesto vrne ženin prejšnji fant...
Konec me je razočaral malo, precej medel, ampak okej. Igra prepričljiva, eno izmed glavnih vlog ima tudi Eva Mendes. All in all nič posebnega, ampak ima pa tisto "nakaj več", kar ga dela boljšega od povprečnega love filma.

Ocena: 7


Ted



Po fantovem prigovarjanju sva si ogledala tudi ta film, jaz že od samega začetka nisem bila navdušena nad njim, in tako je ostalo tudi po samem ogledu - mislim, film nikakor ni podpovprečen, ampak precej tak medel, prav res nič posebnega.
Osamljen fantič brez prijateljev za darilo dobi plišastega medveda za katerega pa se kaj kmalu pokaže da je ta medved drugačen od ostalih igrač: zmožen je namreč komunikacije! Od takrat dalje sta medved in fant neločljiva prijatelja, vse dokler le-ta ne odraste in se zaplete v resno ljubezensko razmerje s punco, kateri pa medved predstavlja oviro na poti do zakonskega življenja .
Čeprav ni zgodba nič posebnega, igralci meni osebno tudi ne, ker mi je Mark Wahlberg dokaj anti, pa ti ta mala plišasta stvarca kar malo priraste k srcu, meni to te mere da sem se skotraj zjokala, ko jo je doletela "nesreča".
Nekaj srednjega..

Ocena: 7