Upam da bo Kinky še pisala - Kinky, ker res pišeš dobre recenzije. Jaz se bom tokrat potrudila spisat nekaj on my own. Ne vem kje sem sploh naletela na tale film - morda ga je katera že kje omenila, ne vem, samo mi je bil pa res všeč.
The ultimate gift (2006)
TRAILER:
Jasonu (Drew Fuller) je denar najbolj samoumevna dobrina na svetu. Rodil se je v bogati družini, v kateri vsi živijo od neznanskega bogastva njegovega dedka, Reda Stevensa (James Garner).Ko Red umre se vsa družina zbere ob branju njegove oporoke. Vsi pričakujejo, da jim bo zapustil ogromno denarja, kar pa se ne zgodi. Večinoma dobijo različne ranče in vikende, ki niso veliko vredni. Njegov vnuk Jason ne pričakuje ničesar, ker z dedkom nikoli nista imela odnosa - prepričan je bil celo, da ga je dedek sovražil.
Film se zaplete, ko se izkaže, da je Red tudi njemu nekaj zapustil. Preko različnih nalog ga pripelje do odgovora oziroma povezave med srečo in denarjem. V procesu odkrivanja reči, ki so v življenju resnično pomembne, Jason postane drug človek. Pri tem mu pomagata tudi Emily (Abigail Breslin) in Alexia (Ali Hillis).
Super film, ki lepo pokaže, da denar ne kupi sreče. Da so v življenju pomembni odnosi med ljudmi in ljudje, ki jih imaš rad ter imajo radi tebe. Jason skozi dedkova sporočila spozna pomene ljubezni, denarja, sreče, dela, zadovoljstva, veselja, učenja.
Očarana sem - ponovno, nad Abigail Breslin. Res si moram pogledat in lovdnit film Little miss sunshine, ker ta punca igra tako noro odlično glede na njeno starost, da sem vedno znova "blown away". Vsekakor priporočam, film vam bo prinesel slabi dve urici zavedanja o tem "what really counts in life".
Young Albert enlists to serve in World War I after his beloved horse is sold to the cavalry. Albert's hopeful journey takes him out of England and across Europe as the war rages on.
Pa smo pri zadnjem film Stevena Spielberga, enega mojih najljubših režiserjev. Ko razmišljam o njegovih filmih, ki so mi najbolj pri srcu se seznam kar nadaljuje in nadaljuje, čeprav najverjetneje zmaga Schindler's List.
In tudi pri tem filmu se Spielberg ukvarja z vojno tematiko, kar je zame še en plus. Vojni filmi so meni poleg dram namreč omiljeni žanr. Dogajanje je postavljeno v obdobje pred in med prvo svetovno vojno. Najprej spoznamo protagonista filma, ki se imenuje Joey in je konj. Ted Narracott ga kupi na sejmu in ga pripelje domov, kjer se začne veliko prijateljstvo med njim in njegovim sinom Albertom (čudovit Jeremy Irvine). Skupaj preživljata veliko časa, Albert ga uri in uči različnih spretnosti. Lepo je prikazan boj majhnega človeka na zemlji, ki noče roditi, in vse tegobe revnega kmeta, ki mu je življenje postreglo s preprekami in trnovo potjo, ki jo mora prehoditi sam.
Zgodba se začne (seveda) zapletati, ko oče Joeya proda vojski, in odide na celino, kjer ga spremljamo med vojno; vse njegove poti, dogodivščine, vse njegove 'gospodarje' .... ko je dovolj star, del vojne postane tudi Albert, ki Joeya nosi v svojem srcu, in ga nikoli ni pozabil.
Tako. Meni je bil film všeč, rada imam Spielberga, preprosto povedano, ni me še razočaral. Film je precej dolg, a se meni sploh ni vlekel. Odlično je prikazan boj majhnega človeka, kot sem že napisala, kot tudi navezanost človeka na žival, in obratno. Res je, da se občasno pojavijo klišeji, ampak Spielbergu tega ne gre zameriti. Kot celota film deluje. In igra na vaša čustva, tako da vas pripravi da skupaj s kombinacijo previdno izbrane glasbene podlage ... potočite solzo ali dve.
Igralska zasedba zopet vrhunska, bi pa še posebej izpostavila odlično Emily Watson.
Še nekaj zanimivosti za filmofile, ali pač kar tako:
Joeya je igralo kar 14 različnih konj.
v filmu se pojavi kar skoraj 6000 statistov
preden so začeli s snemanjem so se nekateri igralci kar 2 meseca pripravljali in učili o konjih
Ocena: --9/10
1
“It was true that I didn’t have much ambition, but there ought to be a place for people without ambition, I mean a better place than the one usually reserved. How in the hell could a man enjoy being awakened at 6:30 a.m. by an alarm clock, leap out of bed, dress, force-feed, shit, piss, brush teeth and hair, and fight traffic to get to a place where essentially you made lots of money for somebody else and were asked to be grateful for the opportunity to do so?” (Charles Bukowski)
Vsebina: V filmski adaptaciji knjižne uspešnice se preselimo v bližnjo prihodnost, kjer so lakota, suša in požari povzročili uničenje ZDA. Nova država Panem je razdeljena na prestolnico in 12 območij, iz katerih vsako leto z žrebanjem določijo 24 kandidatov za Igre lakote. Ko je izžrebana 12-letna Prim, se njena pogumna sestra Katniss odloči, da jo bo prostovoljno zamenjala. S sovrstnikom Peetom se odpravita v prestolnico, kjer se morata v neizprosnem spopadu na življenje in smrt pomeriti z veliko močnejšimi in bolj izkušenimi tekmovalci.
Mnenje:
Sicer nisem ljubiteljica znastvene fantastike, ampak ta film je povsem nekaj novega in se po delčkih povezuje tudi z realnostjo, predvsem glede odnosov ljudi in boja za preživetje. Spet imamo dobro prikazano mejo med reveži in bogataši ter njihovim odnosom - brezbrižnosti do revežev.
Vsako leto iz vsakega revnega okrožja izberejo tako imenovane tribute, po eno dekle in enega fanta. To je kazen, ker so se pred leti okrožja uprla Kapitolu. Iz vseh 12-ih okrožij je to 24 tekmovalcev, ki jih nato postavijo v areno v kateri se borijo do konca (do smrti), kajti zmaga lahko samo eden. Vse to snemajo oz. predvajajo v živo kjer lahko spremljajo tribute vsi ostali, potekajo tudi razne stave, tributi lahko dobijo sponozorje...Grozljivo pa je, da se tributi borijo zato, da se bogataši ob tem zabavajo.
Zgodba je napeta, jaz sem gledala film z velikim zanimanjem kar pri meni že veliko pomeni. Film me je povsem navdušil, mogoče kakšen trenutek ravno ni bil meni povšeči, ampak priznavam, da je eden boljših filmov v zadnjem času. Se veselim nadaljevanja. Za vse, ki vam bo film všeč pa obvezno priporočam še knjigo, v slovenščini jo najdete pod imenom Arena smrti, kjer vse še bolj podrobno piše in si boste vse lažje predstavljali.
Trailer:
Ocena:9+ /10
Ker se je Emily tako zelo potrudila, se meni ni treba.
Vseeno še moj komentar: film mi je bil dober, jaz ga sploh ne bi uvrstila med znanstveno fantastiko; sicer se dogaja v prihodnosti, v državi Panem, ki naj bi zrasla na območju Amerike (severne). Področja (districts) so se uprla, in v 'spomin' na vojno klanje se vsako leto organizira 'Hunger Games'.
Če lahko potregnem vzporednico s knjigo ... odlično je bila prikazana razlika med samim področjem recimo področja 12 in Capitola (glavno mesto). 12 - temne barve, ki nakazujejo na obup : blišču, kiču in pretiravanju Capitola. Ko imajo vsega preveč, in ne vejo kaj sploh bi še lahko. Mogoče bi v filmu lahko še malo bolj nakazali vso to puhlost ljudi (kolikor se to pač da), tukaj bi lahko brez težav še malo pretiravali.
Izbira igralcev mi je bila zelo povšeči, sploh Katniss je super. Jennifer Lawrence se razvija v fenomenalno igralko, napovedujem ji še veliko uspeha, Stanley Tucci odličen (kot povsod, se razume), tudi Wes Bentley kot Seneca Crane me je prijetno presenetil, takisto Elizabeth Banks kot Effie, da niti ne omenjam Woodyja Harrelsona. - v filmu veliko bolj simpatičen v knjigi, čeprav sem ga tudi v knjigi vzljubila precej hitro. Peeta ni slab, čeprav bi lik še lahko malo dodelali.
Tresoča kamera je bila res preveč uporabljena in včasih nepotrebna.
Drugače pa solidna adaptacija knjižne predloge, jaz sem zadovoljna (mi je povsem jasno, da niso vsega vključili - določene stvari so tudi mene zmotile, recimo to, da sploh ni prikazano, da je Haymitch alkoholik ... itd.). Če se še enkrat navežem na znanstveno fantastiko: če malo bolj natančno pogledaš, celoten film prikazuje današnji svet in današnjo družbo. Vlada peščica ljudi, ki imajo vse, in izkoriščajo ostale ... kapitalizem, in propad moralnih vrednot. In zakaj obstajajo igre (kot pove Snow): da imajo ljudje upanje, ki pa je edina stvar, ki je močnejša od strahu.
7/8/10
2
“It was true that I didn’t have much ambition, but there ought to be a place for people without ambition, I mean a better place than the one usually reserved. How in the hell could a man enjoy being awakened at 6:30 a.m. by an alarm clock, leap out of bed, dress, force-feed, shit, piss, brush teeth and hair, and fight traffic to get to a place where essentially you made lots of money for somebody else and were asked to be grateful for the opportunity to do so?” (Charles Bukowski)
Režiser romantičnih komedij Čokolada in Casanova prikazuje zgodbo svetovalke Harriet, ki skuša britanskega ribiškega uradnika Freda navdušiti za podporo projektu jemenskega šejka. Ta želi v puščavskem Jemnu razviti muharjenje na losose, kar se zdi Fredu povsem neizvedljivo, toda ko za novico izve tiskovna predstavnica britanskega premiera, dobi projekt polno vladno podporo. Fred mora s Harriet odpotovati v Jemen, kjer odkrijeta številne pomembne lekcije o težavah plavanja proti ustaljenemu toku.
Super lahkoten film, ki pa postreže z veliko življenjskimi modrostmi.Najprej sem bila skeptična zaradi vsebine, ker me ribolov niti najmanj ne zanima, ampak je vsa stvar predstavljena na enostaven način in človek z lahkoto sledi. Igralci so super, Ewana Mcgregorja itak obožujem, všeč mi je tudi Emily Blunt in oba odlično odigrata svoji vlogi. Film je rahlo komičen na čase, proti koncu pa sem parkrat dobila solze v oči. Konec je v redu, a še par minut prej takega razpleta nisem pričakovala- Čeprav OK, je kar tipičen, ampak so bili vse dogodki prej tako prepričljivi, da se mi je zdelo skoraj nemogoče.
Film ima ganljivo in poučno sporočilo, ki nam ga poda skozi ribe, in sicer o plavanju proti toku in veri. Priporočam! 9/10
2
tudi pozimi dišiš po cvetju poležane trave spomladi
Chris Faraday once smuggled illegal items or contraband into the country on freighters. He left that life behind, got married has a family and went legit. But when his brother-in-law got involved with Briggs, a drug dealer and when he blew a deal, Briggs demands restitution which he can't deliver. So Chris offers to find a way to pay him but the he threatens Chris' family if he doesn't deliver. So he gets on a freighter destined for Panama and he sets out to bring back some counterfeit currency. Briggs "goes to see" Chris' family. When Chris learns of this he asks his friend Sebastian to take care of them which he does. He tells Chris that it would be better to bring drugs instead of the cash.
Zelo dobra in napeta akcijska drama, oziroma triler. Zgodba je sledeča: Mark Wahlberg je Chris Farraday, upokojeni in legendarni tihotapec, z očetom tihotapcem, ki trento preživlja čas v zaporu, kjer plačuje za svoje grehe (in ker so ga dobili, haha ). Chris sedaj živi umirjeno družinsko družinsko življenje z ženo Kate (Kate Beckinsale) ter dvema otrokoma. Ampak ... če ne ne bi bilo filma LOL ... stvari se začnejo komplicirati, ko se Katin brat Andy zaplete v tihotapski posel, ki pa se sviži. Sedaj mu za ovratnik diha lokalni fičfirič John Biggs (Giovanni Ribisi), ki hoče svoj denar, v nasprotnem primeru bodo padale glave. In Chrisu ne preostane drugega, kot da zopet 'obuje tihotapske čevlje', se vkrca na ladjo za Panamo in ....
Kot sem že rekla, odlična akcija, veliko dobrih in napetih prizorov, zvezniška zasedba (poleg že omenjenih tudi Lukas Haas, Diego Luna, itd), Marky Mark je svetoven, iz filma v film postaja boljši, Ribisi se nenavadno dobro znajde v vlogah negativcev, Beckinsale pa dovolj slabo izgleda filmu, da ji še verjamemo, da je mnoga leta letala za froci in jim brisala riti. Ampak dobro odigra, to ji moram priznati.
Drugače je kamera odlična, fenomenalni posnetki mest ... kar me je zmotilo je bilo le to, da je ogromno prizorov, kjer se vse zgodi tik pred zdajci, ko je le ena sekunda tista, ki vse odloči ... ampak vseeno solidna zadeva za akcijo iz leta 2012.
-9/10
0
“It was true that I didn’t have much ambition, but there ought to be a place for people without ambition, I mean a better place than the one usually reserved. How in the hell could a man enjoy being awakened at 6:30 a.m. by an alarm clock, leap out of bed, dress, force-feed, shit, piss, brush teeth and hair, and fight traffic to get to a place where essentially you made lots of money for somebody else and were asked to be grateful for the opportunity to do so?” (Charles Bukowski)
Vsebina: Jack Vincennes (izvrstni Kevin Spacey) je slaven policaj in tehnični svetovalec pri ustvarjanju televizijske nanizanke, ki skrbi za ugled losangeleške policije v javnosti ter jo obenem razglaša za eno najbolj plemenitih sil na svetu. Vincennesu je videti, da mu slava godi, zato se nepričakovano vplete v preiskavo večkratnega umora, med katero sodeluje z detektivoma Edom Exleyem (Guy Pearce) in Budom Whiteom (Russell Crowe), vsi trije pa se znajdejo v nevarnem vrtincu brutalnih umorov, podkupnin in intrig, ki vodijo do najvidnejših predstavnikov mestnega javnega življenja. Ed Exley je mlad, povzpeten in ambiciozen policaj, ki ga večina njegovih kolegov sovraži. Na živce jim gresta njegova resnicoljubnost in dobesedno spoštovanje zakonov. Bud White, vzkipljivi, brezkompromisni detektiv grobih metod, je njegovo popolno nasprotje. Pri doseganju ciljev nikoli ne izbira sredstev, kaj šele da bi se držal pravil službe. Prištejte še prostitutke z obrazi hollywoodskih starlet (med njimi tudi stranska oskarjevka Kim Basinger z imidžem Veronice Lake), tabloidne mrhovinarje (Danny DeVito) in detektive z ambicijami akcijskih junakov, pa dobite dokaj zvest portret zloglasnega obdobja, ko je Hollywood potreboval policaje najmanj toliko, kolikor so policaji potrebovali hollywoodski denar in vpliv.
Mnenje: Meni osebno eden najboljših filmov ever. Noro dobra vsebina - v napetosti te pusti do samega konca, igralci (Guy Pearce, Russell Crowe, Kim Basinger, Kevin Spacey, James Cromwell, Ron Rifkin...) so zakon!
Vsebini, ki jo je je več kot odlično zapisala Kami, nimam kaj za dodati. Prav tako se pridružujem tudi njenemu navdušenju nad filmom. L. A. Confidential namreč vebuje vse elemnte, ki delajo film tega žanra odličen: napeto zgodbo s presenetljivimi twisti, zanimive like ter dobro igralsko zasedbo.Russell Crowe, Guy Pearce, Kevin Spacey in ostali se v svoje like dobesedno prelevijo. Zelo mi je bilo tudi všeč, ker njihovi liki niso samo pokvarjeni ali samo dobri, temveč so mix dobrega in slabega (kot ljudje v resničnem življenju). Ed Exley, ki ga upodablja Guy Pearce, mi je tako na začetku filma šel neznansko na živce, vendar se mi je do konca filma kar nekako prikupil. Kostumografija in scenografija sta prav tako odlični, saj več kot prepričljivo pričarata Los Angeles petdesetih let prejšnjega stoletja. Film je eden boljših, kar sem jih pogledala v zadnjem času. Definitivno se uvršča v top svojega žanra. Ogled toplo priporočam. 9/10
Horrible Bosses se začne precej obetavno, v stilu črne komedije, a precej hitro postane dokaj predvidljiv izdelek, zato nisem impresionirana.
Zgodba je sledeča: trije prijatelji imajo nekaj skupnega, in sicer - vsi trije imajo grozne šefe, ki otežujejo njihovo življenje. Prvi (Jason Bateman) že 8 let dela v upanju, da bo napredoval, a do tega ne pride; Kevin Spacey, njegov šef, se nad njim izživlja; drugega (Charlie Day) nadleguje perverzna šefica Jennifer Aniston, tretji pa ima opravka s Collinom Farellom, ki upodablja šefa, ki ga bolj zanima kokain, kot dejansko vodenje podjetja.
In vsi trije trpečo zaposleni se odločijo, da je edina rešitev, da svoje šefe ubijejo. Najprej se spečajo z . . . PAZI ZDAJ TO . . . Motherfuckerjem Jonesom style_emoticons/default/huh.gif , ki ga igra Jamie Foxx. Kar sledi, si poglejte v filmu.
Kot sem že omenila, se film začne precej obetavno, Kevin Spacey mi je šel na živce že po uvodnem kadru, kar nakazuje na to, da je res odlično opravil svojo vlogo. Tudi ostala 2 šefa ne razočarata, sploh Farrell, pa tudi Anistonka mi za odmet (sem jo videla že v slabših vlogah). Vseeno pa me je po prvi tretjini filma zanimanje minilo, začela sem se dolgočasiti; mestoma so še postegli z na-pol dobro šalo, a le-teh je bilo za moj okus na žalost premalo, da bi rekla, da si film zasluži kaj več kot:
6/10.
Horrible Bosses je še ena v vrsti komedij, ki jih sama uvrščam pod kategorijo: pogledaš, se nasmehneš, pozabiš. Komedija je res lahkotna, zgodba je dovolj zanimiva, da pritegne, ima tudi dovolj smešnih trenutkov, da si zasluži naziv komedija. Žal pa ima za moj okus preveč bebavih trenutkov, da bi me prepričala. Prav tako so me tudi glavni junaki nekoliko odbijali. Še posebej Charlie Day in Jason Sudeikis. Šefi so po mojem mnenju bolje opravili s svojimi vlogami. Prizori s Kevinom Spaceyem so se mi najbolj vtisnili v spomin, saj je bil od vseh šefov še najbolj prepričljivo zoprn. Sem bila tudi jaz mnenja da bi ga bilo potrebno fentat. Ostala dva šefa - Colin Farrell (ki ga btw sploh nisem prepoznala) in Jennifer Aniston sta bila glede na film v katerem sta nastopila ok, vem pa, da znat bolje... no, vsaj Colin. Jennifer smo videli že v večjih polomijah... Kakorkoli že, film je solidna komedija, ki pa v nobene merilu ne izstopa. 6/10
A Westerner finds refuge with a group of women in a church during Japan's rape of Nanking in 1937. Posing as a priest, he attempts to lead the women to safety.
Christian Bale je John Miller, pogrebnik, ki pride v cerkev v obleganem Nankingu sredi leta 1937. Japonci neusmiljeno napadajo, pobijajo, posiljujejo vse, kar jim pride pod roke. Podatki pravijo, da je v dveh tednih umrlo 300 000 ljudi, 80 000 žensk pa je bilo posiljenih. Znajde se v cerkvi, kjer se pred obleganjem skrivajo sirote in dijakinje, kmalu pa se jim pridružijo še prostitutke iz Rdeče četrti, ki v cerkvi najdejo zadnje zatočišče. Tako so vsi prisiljeni sobivati, in tudi Miller, ki je na začetku imel drugačne plane (pobrati denar in oditi) vidi, da je on edina možnost, da ženske in deklice varno zapustijo okrilje cerkve. A to ne bo niti najmanj lahko, saj Japonci pred cerkvijo postavijo stražarje, ki so tam dan in noč, tako da je pobeg praktično nemogoč.
Zanimiv film, tudi z zgodovinskega stališča. Klanje in posiljevanje je izredno dobro in nazorno (še preveč) prikazano, sploh v prvih kadrih filma, ko se takoj znajdemo sredi vojne vihre, kjer ni nikomur prizaneseno. Bale kot vedno izjemen, ampak mogoče to res ni njegova najboljša vloga; težko je izbrati najboljšo, namreč, saj je v vseh filmih fenomenalen. Tudi vsi ostali igralci, brez izjeme, so zelo dobri.
Film je dolg malo več kot 2 uri, ampak ni niti malo dolgočasen. Na začetku nam predstavi krute prizore pobijanja in pustošenja Nankinga, nato pa se zgodba preseli v notranjost cerkve. Lepo je prikazan kontrast med na nek način puhoglavimi prostitutkami, ter sirotami, ki so komaj začele živeti, in so videle veliko preveč gorja za svojih nekaj mladih let.
med 8 in 9/10
1
“It was true that I didn’t have much ambition, but there ought to be a place for people without ambition, I mean a better place than the one usually reserved. How in the hell could a man enjoy being awakened at 6:30 a.m. by an alarm clock, leap out of bed, dress, force-feed, shit, piss, brush teeth and hair, and fight traffic to get to a place where essentially you made lots of money for somebody else and were asked to be grateful for the opportunity to do so?” (Charles Bukowski)
Odličen film, nekakšna komedija z elementi drame, tako bi sama opisala to stvaritev srbskega režiserja Srđana Dragojevića, ki nam je pred tem filmom ostal v spominu s filmi kot so Rane ter Lepa sela lepo gore.
Opisuje ostarelega borca in istočasno kriminalca in homofoba Limuna (FENOMENALEN Nikola Kojo), ki živi v Beogradu in se pripravlja na poroko s punco Biserko style_emoticons/default/thumbup.gif. Ko mu ustrelijo psa, v njegovo življenje vstopi nova skupina ljudi - geji, ki na ulica prestolnice vsakodnevno doživljajo zatiranje ter grožnje. In njihova edina želja je, da bi lahko nemoteno in s ponosom organizirali prireditev, kjer bi kot ljudje ter z dvignjenim glavami hodili brez skrivanja lastne seksualne identitete - parado ponosa. A pride do problema, ker jih nihče ni pripravljen ščititi, vse dokler ne spoznajo Limuna, ki bo življenje vseh njih obrnil na glavo. In prav tako življenje Limuna in njegovih bližnjih ne bo nikoli več isto.
Nadstandardni dialogi, ki se skupaj z zanimivimi in resnično unikatnimi junaki (Limun, Biserka in Mirko - njih bi najbolj izpostavila, čeprav so vsi - brez izjeme - odlični) povežejo v zgodbo, ki ima dokaj realen razplet; ko vidimo, da se vse te stvari dogajajo pred in med nami.
Priporočam ogled, saj imamo to prednost, da poznamo zgodovinsko ozadnje ter dogajanje na 'naših tleh'; le tisti, ki prihajamo iz področja bivše juge znamo ta humor ceniti. Zatorej ga sprejmimo kot darilo.
10/10
Včeraj sva KONČNO pogledala še ta film. Sicer je bila malo najina (moja) napaka, da je bil film brez podnapisov, ugotovila sem, da je predvsem Kojo govoril precej nerazločno ... se zavedam, da sem zamudila precej dobrih for. Zato kmalu sledi ponovni ogled s podnapisi.
Sam film je bil pa ODLIČEN in se popolnoma podpišem pod Kinky. In samo še dodajam, da je Nikola največji car!!!!
1
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
Joseph, a man plagued by violence and a rage that is driving him to self-destruction, earns a chance of redemption that appears in the form of Hannah, a Christian charity shop worker.
Brutalen film, ki se na ravno takšen način začne, saj pričamo, ko glavni junak Joseph ubije lastnega psa. Joseph je človek, ki bi ga težko imeli za prijatelja, je star in zagrenjen, predvsem pa je poln jeze. Jeze do celega sveta, in največji sovražnik samega sebe. Ker je bilo življenje kruto do njega, se je odločil, da bo sedaj tudi on krut do sveta. Namreč pred 5 leti mu je umrla žena, ki je bila bolna, sedaj pa je zaradi lastne jeze ostal še brez psa.
Oseba, ki mu je pri srcu je sosedov fantek Sam, ter Hannah, ženska, h kateri se nekega dne slučajno zateče. Hannah vidi nekaj dobrega v Josepha, četudi ji on za to ne da nobenega razloga; nasprotno, prekleto je nesramen in žaljiv do nje, pač ne more iz svoje kože. Ona pa moli zanj. Kmalu Joseph spozna, da tudi življenje Hannah ni postlano z rožicami, ter da zelo trpi. Mož jo zlorablja na psihičen in fizičen način.
Kruto realen film, drama o vsakdanjem življenju, o potlačeni jezi .... definitvno ne za vsak dan, in ne za vsakogar.
Tisti, ki mislite da je svet poln mavric in rožnatih ponijev, in se slabe stvari dogajajo samo v filmih, se mu raje ognite.
Ker je žanr pisan meni na kožo ... ker glavna igralca odigrata vlogi vredni oskarja (Peter Mullan in Olivia Colman - SPLOH ONA) ker ničesar ne olepšuje, ampak riše življenje, kot ga živijo navadni ljudje
9/10
2
“It was true that I didn’t have much ambition, but there ought to be a place for people without ambition, I mean a better place than the one usually reserved. How in the hell could a man enjoy being awakened at 6:30 a.m. by an alarm clock, leap out of bed, dress, force-feed, shit, piss, brush teeth and hair, and fight traffic to get to a place where essentially you made lots of money for somebody else and were asked to be grateful for the opportunity to do so?” (Charles Bukowski)
Podpis pod tole oceno. Lani sem ga gledala na Liffu in se še danes pogosto spomnim nanj. Posebej na sceno s psom na začetku, ki te kar preseka. Zaradi tega sem se težko vživela vanj, težje razumela in simpatizirala, čeprav se na koncu filma pokaže neka sprememba v njem. Ocena: 9,5/ 10 Kinky, priporočam ti še tale film: http://www.imdb.com/title/tt1437366/
1
Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
Opis: Poljska se je septembra 1939 znašla med dvema ognjema, ko so jo z zahoda napadle nacistične sile, z vzhoda so po svoj delež poljskega ozemlja krenile ruske vojaške enote. Rezultat rusko-nemške okupacije so bile številne aretacije, s pogosto površnimi in povsem neutemeljenimi obtožbami. Takšna usoda je doletela tudi Janusza (Sturgess), ki so ga ruske vojaške oblasti obtožile vohunjenja in ga obsodile, na dvajsetletno zaporno kazen, ki jo bo odslužil v delovnem taborišču v Sibiriji. Po prihodu v gulag Januszu hitro postane jasno, da je dvajsetletna zaporna kazen, v resnici smrtna obsodba. Razmere v taborišču so izjemno težke, že eno leto v takšnih pogojih je za marsikaterega pripornika usodno. Na nagovor ruskega sojetnika Khabarova, Janusz začne resno razmišljati o pobegu, po nekajmesečnem planiranju se na pot odpravi majhna skupina pripornikov. Poljak, Američan, Jugoslovan ... So le nekateri člani nacionalno pisane skupine obsojencev, ki se odpravi na nemogočo misijo. Sredi najhujše zime se ubežniki napotijo na skoraj 6500 kilometrov dolgo pot v svobodo. Sicer je prvotni cilj ubežnikov bila Mongolija, a je hitro napredujoča komunistična ureditev, cilj premaknila še dlje.
Z uporabo nočne snežne nevihte kot zavetja, sedem zapornikov, ujetih v času vladanja Stalinovega terorja, leta 1940 zbeži iz sovjetskega gulaga. Zdaj so svobodni in skoraj zagotovo mrtvi ljudje, ker ni verjetno, da bodo našli zavetje in preživeli na področju, ki je tako neusmiljeno. Z malo hrane in opreme in brez kakršnega koli znanja o tem, kje se nahajajo ali kam gredo, se odpravijo na pot, ki bo prežeta z nepredstavljivimi težavami in dramo. Poganja jih primitiven živalski nagon za preživetje in strah ter se zanesejo na svoje človeške kvalitete, kot sta sočutje in zaupanje. Doživljajo globoke, temne, tesnobe in zanosne izkušnje, ki jih bodo spremenite za vedno. Celotno pot se držijo le enega pravila - nadaljuj, nadaljuj, nadaljuj.
Komentar: Ob ogledu bodo uživali predvsem tisti, ki si radi ogledajo epske izdelke z čudovitimi posnetki narave in tisti, ki jih zanimajo resnični podvigi preprostih ljudi, ki so prisiljeni v svojevrstno junaštvo. Pot Domov je gotovo eden takšnih, ki nas opomni na večini neznane ljudi, njihov podvig pa je tako edinstven, da bi bilo škoda ga ne posneti. Igralci odigrajo zelo suvereno. Igralska zasedba je sestavljena iz znanih (Ed Harris, Colin Farrell), manj znanih (Jima Sturgessa, Saorise Ronan) in neznanih; a vsi skupaj odlično zaokrožijo igralski izbor. Super film!
Ocena: 8+/10
3
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
Mr. Church reunites the Expendables for what should be an easy paycheck, but when one of their men is murdered on the job, their quest for revenge puts them deep in enemy territory and up against an unexpected threat.
In še drugi del uspešnih Plačancev, dolgo pričakovanih. Gospod Church (Willis) druščino starost in muzejskih primerkov zopet zbere skupaj; četudi Rossu (Stallone) naloga ne najbolj diši, sploh pa ne Church, jo zaradi časti sprejme, saj nerad ostaja karkoli dolžan. In tako se četica pravih in mišičastih moških (poleg Stallona v glavni vlogi, še Staham, Lee, Lundgren, Crews, Couture), ter celo ena sama predstavnica ženskega spola, ki jo je dobro odigrala Nan Yu. Naloga se zdi preprosto, priletijo v Albanijo, vzamejo skrivnostno skrinjico, in odidejo domov. Ampak stvari (seveda) grejo narobe, saj enega od ekipe ubijejo, skrinjico z neznano vsebino pa ukradejo. Sledi maščevanje, kjer bodo pokale kosti in tekla kri (od vseh ostalih, ne naših junakov, se razume).
Film ponuja odlično zabavo za vse ljubitelje akcij ali akcijskih dram iz 80ih; če si ga boste ogledali s takšnimi pričakovani, ne koncu ne boste niti malo razočarani. Češnjica na vrhu torte so seveda legende akcijskih filmov tega obdobja, ki jih - pričakujem - vsak pozna. Ogromno je stereotipov, smešnih situacij, enovrstičnic, naši junaki se konstantno šalijo drug iz drugega, pa tudi sami iz sebe. Tudi Chuck Norris se pojavi, s šalo, katero si je sam izbral. Res odlična zabava, ampak samo za že prej omenjene oboževalce dobrih in starih, a PRAVIH akcij.
9/10
1
“It was true that I didn’t have much ambition, but there ought to be a place for people without ambition, I mean a better place than the one usually reserved. How in the hell could a man enjoy being awakened at 6:30 a.m. by an alarm clock, leap out of bed, dress, force-feed, shit, piss, brush teeth and hair, and fight traffic to get to a place where essentially you made lots of money for somebody else and were asked to be grateful for the opportunity to do so?” (Charles Bukowski)
Tako, pa se selimo v devetdeseta prejšnjega stoletja. Ta film sem si seveda pred leti že ogledala, ampak se je pred kratkim ponudila priložnost, da si ga ponovno, pa se nisem upirala. Le zakaj bi se, če je v tem filmu še takrat zelo mladi Edward Norton odigral eno najboljših vlog svoje igralske kariere. Norton je Aaron, mlad in prestrašen ... pa smo tam (altar boy?? <--- se oprašičujem za angleški izraz, ampak ne najdem slovenske ustreznice (ministrant)), ki se - tako se zdi - zagreši umor. Ubije duhovnika. Vsi dokazi so proti njemu, čeprav sam trdi, da je nedolžen. Na pomoč mu bolj zaradi publicitete kot zaradi česa drugega, priskoči ambiciozen odvetnik, ki ga igra Richard Gere, odvetnik, ki je pripravljen tudi na umazano igro, in ki ... začuda, dejansko tudi verjame, da je njegov klient nedolžen. Ampak ko se v primer poglobi, začne na svoje veliko presenečenje ugotavljati, da se je znašel sredi spletk, ki segajo daleč in še dlje, ter da se utaplja sredi svinjarije, kjer nihče ni takšen kot se zdi na prvi pogled. Sploh pa ne nedolžen.
Norton seveda izstopa, so pa odlični tudi Gere kot arogantni in napihnjeni odvetnik, ter Laura Linney, ki odigra tožilko. Mogoče se film počesneje začne, in traja nekaj časa, da nas popolnoma potegne noter, ampak je vredno počakati, sploh zaradi konca. Če že vmes ugotovite za kaj gre, se mirne duše lahko potrepljate po rami, in si rečete: bemti sem pameten.
8+++/10
1
“It was true that I didn’t have much ambition, but there ought to be a place for people without ambition, I mean a better place than the one usually reserved. How in the hell could a man enjoy being awakened at 6:30 a.m. by an alarm clock, leap out of bed, dress, force-feed, shit, piss, brush teeth and hair, and fight traffic to get to a place where essentially you made lots of money for somebody else and were asked to be grateful for the opportunity to do so?” (Charles Bukowski)
Film, ki ga je režirala Sofia Coppola, ki se je podpisala pod enega mojih najljubših (oziroma recimo najljubšega) filmov, in sicer Lost in Translation. Zgodba je povzeta po romanu, ki ga je napisal Jeffrey Eugenides, in pripoveduje o družini, ki je zelo tradicionalna in verna. Oče (James Woods) ter mama (Catherine Turner) sta zelo stroga starša, in želita vse svoje hčerke obvarovati pred negativnimi vplivi sveta, v katerem živijo, kar ni najlažja naloga, saj so punce v puberteti in cvetijo, in je nekaj najbolj normalnega, da jih zanima popularna kulura ter fantje. Skupina fantov postane s puncami dobesedno obsedena, in še 20 let po tem, ko storijo samomor, razmišljajo o njih ter se jih spominjajo.
Film je zelo počasnega tempa, odlikuje ga dobra igra tako Woodsa kot Turnerjeve, in seveda tudi vseh punc. Ena od njih je tudi Kirsten Dunst, ki ni ena mojih priljubljenih igralk, ampak mislim, da se je v tem filmu zelo dobro izkazala. Film, ki ni za vsakogar, in film, ki resnično ni za vsak dan. Zelo si tudi želim prebrati knjigo.
Že sam naslov filma veliko pove, ampak v nasprotju z mojimi pričakovanju sploh ni bil tako zelo temačen, ampak lep ... na včasih temačnejši način. Lepa kamera in dober končni izkupiček, ter dokaz, da je Coppola res odlična režiserka.
8/10
1
“It was true that I didn’t have much ambition, but there ought to be a place for people without ambition, I mean a better place than the one usually reserved. How in the hell could a man enjoy being awakened at 6:30 a.m. by an alarm clock, leap out of bed, dress, force-feed, shit, piss, brush teeth and hair, and fight traffic to get to a place where essentially you made lots of money for somebody else and were asked to be grateful for the opportunity to do so?” (Charles Bukowski)
Freelance covert operative Mallory Kane is hired out by her handler to various global entities to perform jobs which governments can't authorize and heads of state would rather not know about. After a mission to rescue a hostage in Barcelona, Mallory is quickly dispatched on another mission to Dublin. When the operation goes awry and Mallory finds she has been double crossed, she needs to use all of her skills, tricks and abilities to escape an international manhunt, make it back to the United States, protect her family, and exact revenge on those that have betrayed her.
Ta film sem si ogledala, ker sem nekje prebrala, da je odlična drama z elementi akcije, ali odlična akcija z elementi drame. Ko sem pa ugotovila, da je režisersko taktirko vihtel Steven Soderbergh, ter da je igralska zasedba več kot odlična (Antonio Banderas, Channing Tatum, Michael Douglas, Ewan McGregor, Michael Fassbender, Gina Carano), in po ogledu trailerja (ki je spominjal na Taken - meni izredno všečen), sem že brskala za dolpotegom.
Mešani občutki, film ni slab, sploh ne, ampak ni pa tudi pretirano dober, če sem poštena. Glavna protagonistka meni ni najbolj prepričala, in tudi zgodba se je odvila precej predvidljivo. Podobnih filmskih izdelkom obstaja kar nekaj, če omenim Taken (in Taken 2), ali Harry Brown, pa še bi lahko naštevali. S to razliko, da se tokrat maščuje ženska - ki pa svojo vlogo odigra kot bi bila moški (baje so ji tudi glas znižali, ravno zaradi tega razloga).
Ker je bil predvidljiv, in obstajajo podobni, a BOLJŠI filmi, ampak ker me po drugi strani ni dolgočasil ..... in ker diši po starih akcijah.
podeljujem 7/10.
1
“It was true that I didn’t have much ambition, but there ought to be a place for people without ambition, I mean a better place than the one usually reserved. How in the hell could a man enjoy being awakened at 6:30 a.m. by an alarm clock, leap out of bed, dress, force-feed, shit, piss, brush teeth and hair, and fight traffic to get to a place where essentially you made lots of money for somebody else and were asked to be grateful for the opportunity to do so?” (Charles Bukowski)
A cyber killer has finally found the perfect accomplice: You
A secret service agent, Jennifer Marsh, gets caught in a very personal and deadly cat-and-mouse game with a serial killer who knows that people (being what they are - both curious and drawn to the dark side of things) will log onto an "untraceable" website where he conducts violent and painful murders LIVE on the net. The more people who log on and enter the website, the quicker and more violently the victim dies.
Solidna zadevščina, ki je leta 2008 šla mimo mene, sedaj pa prišla na vrsto, ker imam teden akcij in trilerjev.
Diane Lane se dobro znajde v vlogi policistke, ki dela za FBI in se - natančneje - ukvarja s spletnim kriminalom, se bori proti tovrstnemu kriminalu, se podrazumeva. Nekega dne dobi primer, kjer neznanec ubija, naprej mačko, nato pa še ljudi, umore pa prenaša preko interneta. Nikakor ga ne morejo izslediti, nikakor ga ne morejo ustaviti, se pa stvari še bolj zakomplicirajo, ko umre en od policistov, njen dober kolega in tudi prijatelj, in takrat stvari postanejo osebne (tudi ko jasno pokaže, da ima na muhi tudi njo samo, ter njeno družino). Sicer je bila igra mačka-miš dobra, lepo prikazana, ampak vseeno pa ne ponudi nič novega, nič dodatno vznemirljivega. Ampak moram pa nekaj izpostaviti, kar filmu vsekakor štejem v plus: njegovo sporočilo. In sicer (na kar namiguje že tagline): da smo tako zelo gnila družba in da je vse to kar film dejansko prikazuje samo nekaj, kar nas čaka ... in kar je tudi resnično, da si vse to tudi zaslužimo. Sicer je malo predvidljiv, ampak vseeno ima veliko svetlih trenutkov. Obstaja veliko boljših trilerjev, tega bi umestila nekje na sredino.
Tudi Colin Hanks je dober (sin Toma Hanksa, videli smo ga v Dexterju, zagotovo ima potencial, in upam, da ga bo še razvijal).
med 6 in 7/10
1
“It was true that I didn’t have much ambition, but there ought to be a place for people without ambition, I mean a better place than the one usually reserved. How in the hell could a man enjoy being awakened at 6:30 a.m. by an alarm clock, leap out of bed, dress, force-feed, shit, piss, brush teeth and hair, and fight traffic to get to a place where essentially you made lots of money for somebody else and were asked to be grateful for the opportunity to do so?” (Charles Bukowski)
In the year 2092, one hundred eighteen year old Nemo is recounting his life story to a reporter. He is less than clear, often times thinking that he is only thirty-four years of age. But his story becomes more confusing after he does focus on the fact of his current real age. He tells of his life at three primary points in his life: at age nine (when his parents divorced), age sixteen and age thirty-four. The confusing aspect of the story is that he tells of alternate life paths, often changing course with the flick of a decision at each of those ages. One life path has him ultimately married to Elise, a depressed woman who never got over the unrequited love she had for a guy named Stefano when she was a teenager and who asked Nemo to swear that when she died he would sprinkle her ashes on Mars. A second life path has him married to Jean. Their life is one of luxury but one also of utter boredom.
Včasih naletiš na film in resnično ne veš kje začeti pripovedovati oziroma pisati o njem. Na začetku naj samo povem, da gre za drugačen, poseben film, kar pomeni, da bo nekaterim všeč, spet drugim ne. Če so vam všeč zahtevnejši filmi s čudovito fotografijo in kamero, in če ste uživale med gledanjem The Fall, The Fountain, The Tree of Life, potem vam bo skoraj zagotovo ta film všeč, ali dokaj všeč. V to sem prepričana.
Preveč res ne bi rada napisala, da ne bi napisala preveč. Tako da si lahko preberete opis/povzetek zgoraj. Omenila bi le še to, da so nekateri posnetki res čudoviti, sploh kamera, slika, način snemanja ... ko te dejansko odnese in se prepustiš filmu ... posebna filmska stvaritev, to je dejstvo. Tudi Jared Leto se odlično odreže (sicer za moje pojme ne preseže vloge v Requiem for a Dream), že njegov obraz in sama pojava sta več kot primerna izbira za film.
Mogoče si ga bom nekoč ob priliki še enkrat ogledala (isto sem rekla za The Tree of Life) in ga še drugače videla, razumela vso globino in sporočilnost.
Še en plus: odlična glasba.
Ne bom ocenila s številko, ker bi filmu naredila krivico. Preberite, poglejte in same izoblikujte svoje mnenje.
1
“It was true that I didn’t have much ambition, but there ought to be a place for people without ambition, I mean a better place than the one usually reserved. How in the hell could a man enjoy being awakened at 6:30 a.m. by an alarm clock, leap out of bed, dress, force-feed, shit, piss, brush teeth and hair, and fight traffic to get to a place where essentially you made lots of money for somebody else and were asked to be grateful for the opportunity to do so?” (Charles Bukowski)
Pravljična pustolovščina, od katere sem po ogledu trailerja pričakovala dosti, vendar je moja pričakovanja le delno izpolnila.
Zgodba je vsem poznana malo drugačna verzija Sneguljčice, v ospredju je torej rivalstvo med Sneguljčico (Kristen Stewart) in njeno zlobno mačeho, kraljico Ravenno (Charlize Theron). Moški protagonist je Lovec (Chris Hemsworth), ki ga kraljica pošlje za Sneguljčico, ko le-ta uide z gradu v Temni gozd.
Vizualno zelo dodelan film, ki pa bi lahko dosegel boljšo kvaliteto, če bi se bolj poglobil v karakterje. Predvsem sem pogrešala malo boljši prikaz kraljičine in lovčeve preteklosti, ki ju je film komaj oplazil...Menim, da bi to ponudilo bolj odkrit pogled na njuna karakterja in zakaj sta, kakršna sta. Drugi fail je izbira igralke za Sneguljčico... Kristen preprosto ne zna pokazati čustev, tričetrt filma ima enak izraz na obrazu in vsi vemo, kateri. Tako držo ima najbrž po defaultu In me sploh ni prepričala. Povsem nasprotno pa je Charlize Theron fenomenalno odigrala vlogo Ravenne. Kristen ji ne more biti enakovredna ne po talentu, ne po izgledu in tukaj so ustvarjalci filma res pihnili mimo. Chris Hemsworth je svojo vlogo opravil solidno (pa še blazno seksi mi je ). Celotno gledano pa so me navdušili vizualni efekti in kostumografija, pokrajina in pravljična bitja so me na momente spominjali na trilogijo LOTR. Čeprav mu manjka marsikaj, da bi bil res dober, pa film vseeno priporočam v ogled z nasvetom, naj pričakovanja ne bodo (pre)visoka.
7/10
2
"Opinion is really the lowest form of human knowledge. It requires no accountability, no understanding. The highest form of knowledge is empathy, for it requires us to suspend our egos and live in another’s world. It requires profound purpose larger than the self kind of understanding."
Charlize mi je bila odlična, saj je že večkrat dokazala, da je fenomenalna igralka (Monster). Lepo je bilo prikazano kako se hrani z dušami ljudmi, da ohranja večno mladost, kar so ponazorili s krokarji. Tudi meni je ona nebeško lepa, prav neverjetne poteze ima, in se mi je zdela dobra izbira (vizuelno) za Ravenno. Ki bi s svojo lepoto res vsakega moškega zapeljala.
Kristen mi je bila proti pričakovanjem celo všeč. Rekla bi, da se je solidno odrezala, resnično sem pričakovala malo, oziroma manj, kot je s tem filmom pokazala. Je še mlada in mislim, da njeno obdobje šele prihaja. Sploh ne morem verjeti, da to pišem. Glede na to, da je bila mnogo let zaprta v stolpu, so jo lepo prikazali. Me veseli, da niso pretirano poveličevali njenega seksapila in je bila predstavljena kot tomboy.
Res je, da je igrala ob boku Charlize, ki jo nedvomno nese v vseh pogledih, ampak resnično mi Kristen ni bila tako zelo zanič, kot nekateri pravijo, in kot sem pričakovala.
Všeč so mi bili posnetki pokrajine, temačnost, ki nakazuje na odsotnost vsega dobrega in lepega, ter upanja.
Bi pa tudi jaz pripomnila, da sem mogoče malo pogrešala, da bi bili karakterji bolj razviti. Predvsem škratje, ki so mi bili zelo všeč, pa drugi tudi, no, recimo the huntsman (Chris Hemsworth). Čeprav nima nekega vrhunca, in se dogajanje ne stopnjuje, me film ni dolgočasil.
Tudi dobro izbrana glasba je še dodaten plus.
Eto, jaz mu podeljujem konkretno 7ko. 7+/10
Chris je dober za popizdit.
0
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
