3892 replies to this topic

[Kinky]

Machine Gun Preacher (2011)

Hope is the greatest weapon of all



Gerald Butler: je upodobil Sama Childersa, ki ga lahko vidite na tej sliki (film je namreč
posnet po resnični zgodbi, kar jo vsaj v mojih očeh dela še bolj zanimivo):



Sama v začetku spoznamo kot nepridiprava, fičfiriča, ki pride iz zapora, a namesto da bi razmišljal o tem
kako naj spremeni svoje življenje, se že prvi dan spet zafiksa, že drugi pa nekoga ubije. A kmalu se v
njegovem življenju zgodi velik preobrat, najde namreč Jezusa. Tukaj je nekaj simbolike, kajti tudi Childers,
ravno tako kot Jezus, je 'umrl', ter se ponovno rodil. Kmalu ustanovi svojo cerkev, odide pa tudi
v Ugando, kjer ga ganejo vsakdanje zgodbe domačinov, predvsem vsi nesmiselni pokoli, ki se tam dogajajo.
V Afriki preživlja vedno več časa, tam tudi zgradi sirotišnico, prime pa se ga tudi nadimek preacher oziroma
včasih tudi Afriški Rambo.

Michelle Monaghan in Michael Shannon tudi izjemna, predvsem Shannon, ki so mu vloge marginalnežev
in psihopatov očitno res pisane na kožo. Najbolj pa seveda blesti Butler, ki mi ni tako zelo všeč v vseh vlogah, a
v tej mi je bil. Lepo nam je prikazal boj Childersa, ki je sledil svoji veri in s pomočjo upanja ter vztrajnosti pomagal
vsem tem otrokom. Čustvena zgodba z nekaterimi šokantnimi in zelo nasilnimi prizori, z lepim sporočilom: da se je
potrebno zbuditi, ne biti ovca, da je potrebno nekaj storiti, in si ne zatiskati oči pred grozotami, ki se vsak dan
dogajajo . . . četudi na drugem koncu sveta.

Zanimiva in poučna drama z elementi akcije, ki vam bo osvetlila dogajanje v Afriki.

8/10 (odbijam, ker so se našli trenutki, sicer redki, kjer se mi je vlekel)

[Kinky]

Eden Lake (2008)




Refusing to let anything spoil their romantic weekend break, a young couple confront a gang of loutish youths
with terrifyingly brutal consequences.


Ker sem tukaj zasledila nekaj namigov, da je film dober, sem ga pogledala. Moram rečt, da ne delim
pozitivnega mnenja, ampak ravno obratno. Film se mi zdi slab, če ne že smešen, vsekakor pa zelo bedast.
Spremljamo par, ki se odpravi na romantično brezskrbni kampirajoč vikend k jezeru, poimenovanem Eden Lake.
Mirno vzdušje jima pokvari tolpa mlečnozobih in primitivno sadističnih najstnikov (vidimo tudi poglavarja te
tolpe, iz kakšne družine izhaja, zagotovo mu je (bila) lep zgled), zapletejo se v prepir, ki se razvije v neslutene
višave in je vsekakor, hm, prelomnica v njunem življenju. V filmu je kar nekaj hecnih in rahlo nerealno
obarvanih scen, vsekakor zmagajo tipični prizori tovrstnih lame filmov, kjer gre ženska herojsko (tokrat tudi
oblita z drekom in zategadelj še bolj razjarjena, lep dodatek) na morilsko-reševalni pohod, seveda v globokem
dekolteju poskakajoč. Prav butasto hecno je bilo tudi njeno cviljenje in stokanje (prisežem, če bi tisti moment
gledala stran, bi mislila, da gre za pornič), ko so jo lovili in se je skrivala in kjer bi po vseh pravilih mogla biti
čimbolj tiho. Seveda na svoji herojski poti zakolje dva najmanj nevarna člana tolpe. V mojih očeh gre za film, ki
ga uvrščam v posebno skupino wannabe srhljivk s skupnimi elementi bedastočnosti. Igra vseh prisotnih slaba,
vzdušje daleč od napetega (če me bi medmes kaj zmotilo, karkoli, bi tisto bolj pritegnilo v trenutku gledanja
moje zanimanje), edino konec je bil za odtenek manj slab kot vse ostalo.
Ob napisu, da gre za enega izmed najbolj provokativnih (haha) trilerjev leta 2008 pa se človeku lahko usodno
zatakne med napadom glasnega krohota.

2/10

Ta film sem imela že mnogo premnogo časa na disku, a se nekako nisem in nisem spravila k ogledu.
Vedela sem namreč, da gre za grozljivko, in za to zvrst pač mora človek biti posebne volje.

Film me ni niti pretirano razočaral, niti me navdušil; sem nekje na sredini med tistimi, ki ga pljuvajo
(Fluffy), ter tisti, ki mu pišejo hvalnice, razumem obe strani. Istočasno ga ne bi zaradi nobenega razloga
izpostavila, ali priporočila.

Na momente je res že skoraj smešen, Kelly Reilly, ki je odigrala glavno žensko vlogo se mi je zdela
sila neposrečena izbira, in ni dobro opravila svoje naloge; ni me prepričala, v nekaterih kadrih
je sicer solidna, ampak spet drugje patetično slaba. Fassbender je seveda zgodba zase, a v tem
filmu ni, niti ni imel priložnosti pokazati svoj pravi talent. Ga uvrščam med najslabši njegov film
(od tistih, ki sem jih pogledala - seveda ne še vseh - je namreč karakterni igralec, in v tem
filmu ni imel priložnosti, da bi svoj karakter razvil in pokazal svoje fantastične igralske sposobnosti).

Če ocenjujem še mladostnike, ki se v filmu pojavljajo, in grenijo življenje mladima zaljubljencema na
kratkem oddihu, lahko rečem, da so v mojih očeh bili solidni; predvsem njihov vodja Brett je
svojo vlogo dobro odigral, in je edini dejansko omembe vreden.


Nekaj dobrih krvavih prizorov, a vseeno kot celota povprečen izdelek, ki sicer dokaj hitro mine,
a ne impresionira. Tudi konec - ko se baba privleče do hiše, kjer so ljudje, ki so z otroci povezano,
in je jasno, da jih bodo zaščitili.

Se najdejo boljši izdelki: 5/6 od 10

[Matilda]

Iron Sky (2012)





The Nazis set up a secret base on the moon in 1945 where they hide out and plan to return to power in 2018. (imdb)

TRAILER



Gre za znanstvenofantastično črno komedijo finskega režiserja Tima Vuorensola.
Sama zgodba je privlečena za lase - naciji ustvarijo top secret bazo na Luni, v kateri niti mask ne rabijo
Več pa ne bi izdala, morate pogledat.
Film mi je bil zelo zanimiv in sem uživala vsako minuto. Dolžina je ravno pravšnja (nekaj čez 90 min) za tak žanr, da se niti malo ni vlekel,
in ker gre za komedijo, je bilo kar nekaj posrečenih komičnih vložkov.
Jaz sem ga razumela tako, da se pravzaprav norčuje iz nacistov, Američanov, rasistov... In kot takega je treba film tudi jemati - bolj za šalo.
Kolikor spremljam komentarje ljudi, ki so ga pogledali, je na LOVE/HATE varianto... Tistim, ki ga bodo vzeli preveč resno, film ne bo všeč.

V glavnem jaz bi ga z veseljem šla gledat še enkrat, tudi efekti so zakon
In za konec, kar je zelo pomembno, glasbo za film je prispevala Laibach tako da tudi soundtrack je odličen.

8/10 (konec je bil malo kr nekaj, kar mi pa ni pokvarilo filma)

[Kalypso]

Scream IV (2011)

Avtorica knjig o samopomoči Sidney Prescott (Neve Campbell) se po desetih letih vrne v njeno rodno mesto Woodsboro, kjer ima zadnjo literarno predstavitev, da bi se spet povezala s družino in prijatelji. Sidney se spet sreča s šerifom Deweyjem (David Arquette) in Gale Weathers-Riley (Courteney Cox), ki sta sedaj poročena, ter nečakinjo Jill (Emma Roberts) ter teto Kate. Njena vrnitev povzroči, da se v mesto vrne tudi skrivnostni maskirani morilec, zaradi česar se Sidney in njeni prijatelji spet znajdejo v življenjski nevarnosti.

Ne vem zakaj sem sploh šla gledat ta film. Že tako ali tako nisem ljubiteljica tovrstne zvrsti, prav tako me tudi predhodniki tega filma niso navdušili, zato ni čudno, da me tudi ta ni prepričal. Pravzaprav me je razočaral. Scream 4 je namreč prav boleče slab. Prizori ubijanja so nerealni, na trenutke si nisem mogla, da se ne bi ob njih nasmehnila, ker so tako privlečeni za lase. Zgodba je kopija predhodnikov, ne ponudi nič novega. Je popolnoma predvidljiva. Pred ogledom sem pravilno predvidevala kdo bo preživel in kdo ne. Edina svetla točka filma je, da je ustvarjalcem uspelo ohraniti originalno zasedbo in da jim je do neke mere uspelo ohraniti duh preteklih filmov.

3,5/10

[Kinky]

Mission: Impossible - Ghost Protocol (2011)

No Plan. No Backup. No Choice.





Pač Misija nemogoče, jo bom ocenila kot Misijo, in ne kot še en akcijski film.


Toma Cruisa vedno rada gledam v filmih, in mislim, da je res kameleonski; tudi kot Ethan Hunt me zopet ni pustil na cedilu.

Zgodba se začne v ruskem zaporu, od kjer Ethanu pomagajo, da pobegne (še ena zanimivost: kot eno manjših vlog je v zaporu

odigral tudi Goran Navojec - mogoče se ga spomnite iz Parade). Je pa smešno, da če si slovanskega porekla, lahko igraš vse od

bivših Jugoslovanov, pa do Rusov. Kaj vse Rade Šerbeđija že ni bil. LOL Malo manj manjšo vlogo odigra še Miraj Grbič.

Ampak pojdimo raje k zvezdniški zasedbi: Tom Cruise je - pričakujem da poznamo Ethana Hunta - tajni agent, ki zopet reši

svet - dobesedno. Zgodba vsebuje zanimiv zaplet, in včasih zahteva malo več pozornosti gledalca, da vidiš, kaj se odvije pred

tvojimi očmi. Je pa dogajanje tipično za Misijo nemogoče. Veliko nenavadnih in ultra modernih tehnoloških pripomočkov,

akcijskih prizorov ter eksplozij. Da je vse še bolj zanimivo, je tukaj še lepotica - tokrat jo je odigrala Paula Patton. Poleg nje

v ekipi še Simon Pegg (vedno dober, hehe), ter Jeremy Renner in Michael Nyqvist. Najbrž so iskali igralce, ki bi bili manjši od Cruisa - uspelo jim je.

Konec (preden nastopijo zadnji kadri) je res ameriško pretiran, ko ostaneš s faco: are you kidding me , ampak kot sem že rekla - ko začneš

gledati MI kaj podobnega pričakuješ. Tako da če ga jemlješ z rezervo in z mislijo, da je to pač MI - dobiš solidno akcijo. Če ne - dobiš film poln

pretiravanja in klišejev. Meni je bil všeč, dobra akcija - dala mi je to, kar sem od nje pričakovala.

Ocena: 8/10

[Kami]

Intouchables (2011)





After he becomes a quadriplegic from a paragliding accident,
an aristocrat hires a young man from the projects to be his caretaker.

Francoski film, drama in komedija istočasno, o paraplegiku Philippu, ki ga igra
francoski Dustin Hoffman François Cluzet. Potem ko se ponesreči s padalom,
potrebuje nego 24 ur na dan, in zato najame Drissa - fenomenalen Omar Sy -
mene je več kot prepričal s to vlogo, sem ga prvič gledala, tako da ne znam ravno primerjati,
ampak tukaj se odreže fenomenalno. Igra Senegalca, ki je pri osmih letih prišel v Francijo,
sedaj pa je mali fičfirič, pravkar se je vrnil iz šestmesečnega počitka v zaporu, in išče službo.
Natančneje, na razgovor pride samo zato, da bo rekel, da je pač tam bil. A povsem nepričakovano
službo tudi dobi, saj njegov delodajalec Philippe želi v svoji bližini nekoga, ki bo svoje delo korektno
opravil, predvsem pa, da ga ne bo pomiloval.

Driss je otrok v odraslem telesu, vsaj tako se zdi, njegov pristen nasmešek in pogled v očeh
pričata, da ima ogromno srce (in še enkrat - odlično odigrano), Philippe pa je 'osamljeni' bogataš,
ki mu je umrla žena, ima odtujeno najstniško hčerko, in ko v njegovo življenje vstopi Driss, prinese
s seboj drugačnost, pristnost, in optimizem.

Lep film o nenavadnem prijateljstvu in težki življenjski preizkušnji, ki je začinjen z odličnim humorjem
(črnim, mestoma). Na koncu pokaže resnična junaka te zgodbe, in izvemo še nekaj podatkov o tem kaj
se z njima dogaja danes. Preprost in čustven in preprosto čudovit francoski izdelek - priporočam.

9+/10

Jaz sem jokala kot dež.
9/10

Na veliko in debelo se podpišem pod oceno. Malo sem se bala Aninega komentarja, da je jokala (pa jaz res jokam za vsako figo v filmih) ... pričakovala sem vsaj malo patetike (v tem filmu mi celo ne bi bila popolnoma odveč), ampak sem na koncu dobila fantastično komedijo z vložki lahkotne drame.
Jaz sem se tako nasmejala, kot že dolgo ne! Zmagovalni sceni sta mi bili v galeriji in v operi ... sem še kar nekaj časa brisala solze smeha in se nisem mogla umirit. Vse fore v filmu so bile pristne, popolnoma neprisiljene, ne-nagravžne (kot američani zadnje čase radi delajo), pravi smeh! Res neverjetno kako so težko življenjsko situacijo prikazali na tako pozitiven način in kako ti lahko ena oseba polepša življenje.... kako lepo sta se dopolnjevala, se učila en od drugega! Fantastično.

Ocena 10/10

[Kinky]

This Must Be the Place(2011)






Uff, čuden film, če si dovolim opis samo z eno besedo. Ima precej svetlih trenutkov in nauk na koncu, vseeno pa je vmes
bilo precej prizorov, ki so me dolgočasili.

Sean Penn je neverjetno dober, preobrazba več kot uspešna, sploh ko ga na koncu vidimo 'urejenega' za moškega srednjih let
(še vedno privlačen, moram omeniti). Igra ostarelega pop/rock zvezdnika z imenom Cheyenne, ki živi skupaj z ženo, prosti čas
preživlja z mlado Mary, o njej ne izvemo veliko, le to, da ni njegova hči, ter da ima brata Tonyja, ki je pred tremi meseci odšel
v neznano, izginil je. Njena mati sedi ves dan pri oknu in gleda na ulico, v upanju, da se bo njen sin vrnil.

O Cheyenne izvemo tudi to, da je včasih užival heroin, kar bi razložila njegovo bizarno počasno govorico (identično Ozzyju Osbournu,
s to razliko, da Ozzy še momlja). Kot že rečeno da gledamo sedaj, ko je v srednjih letih, se pa še vedno oklepa imidža iz mladosti:
zlorablja lak za lase ter puder in šminko. Kot da noče odrasti. Nekega dne ga doleti novica, da njegov oče umira, zato odide v New York,
kjer dobi očetov dnevnik. Oče je preživel holokavst in je pretežen del svojega življenja posvetil iskanju Nemca, ki sedaj živi v Ameriki, ki
ga je v Aušvicu ponižal. Sedaj ima tudi Cheyenne poslanstvo, in sicer - da ga najde. Poda se na pot odkrivanj, kjer spozna del svoje
'preteklosti' in meddrugim najde tudi samega sebe.

Film se mi je na prvi pogled zdej pisan meni na kožo, Sean Penn, ter tudi sama tematika, a moram priznati, da nisem tako zelo navdušena.
Ni slab, ampak tudi preveč dober ni, nekje vmes. Nekateri kadri so mi delovali precej nepovezani, nisem dojela kaj nam je režiser/scenarist s tem
želel sporočiti: plus je glasba, ter nekaj res lepih in čustvenih prizorov, kjer vidimo Cheyennu v dno duše. V filmu se tudi pojavi - in igra
samega sebe - pevec od Talking Heads.

Zaradi ponekod boleče počasnega tempa, nerazvitih karakterjev (rada bi izvedela več o Cheyenu, njegovi ženi, odnosu z Mary, kdo sploh je Tony).
odbijam točke.

Plus: Sean Penn ter nekateri res prečudoviti prizori pokrajine.

6+++/10

[Kinky]

Hævnen (2010)





The lives of two Danish families cross each other, and an extraordinary but risky friendship comes into bud. But loneliness, frailty and sorrow lie in wait.


To je že drugi film danske režiserke Susanne Bier, ki sem ga pogledala. Zelo mi je všeč njen način nizanja dogodkov, ki jih skupaj poveže v za gledalca zelo zanimivo zgodbo.

Vzame navadnega človeka in ga postavi v nenavadno situacijo, kjer je pod pritiskom primoran sprejemati odločitve, ki pa ne vplivajo samo na njegovo nadaljno življenje, ampak na življenje vseh ljudi, ki ga obkrožajo.

Prvi film Susanne Bier mi je bil zelo všeč, imenuje se After the Wedding, zato se se odločila, da pogledam še nekaj njenih drugih stvaritev.

Film In a Better World (kot se tudi imenuje) je leta 2011 dobil Oskarja za najboljši tujejezični film (premagal tudi odličen Biutiful - meni sta oba približno enako dobra, mogoče mi je slednji celo malo bolj všeč).

V filmu sta predstavljeni 2 družini, iz obeh spoznamo fantka Eliasa ter Christiana. Christian pride po materinem pogrebu iz Londona, preseli se k babici na Dansko. Z očetom nima dobrega odnosa, tekom dogajanja izvemo, da mu zameri, ker mu je obljubil, da bo mama preživela, zameri mu, ker je nad njo obupal, ne razume, da je bilo to v končni fazi najboljše zanjo in vse ostale. Poln jeze se težko sooča s situacijo, v kateri se je znašel veliko premlad.

Nad Eliasom se znašajo sošolci in njehov sleherni dan v šoli spremenijo v nočno moro. Njegov oče Anton je zdravnik v Afriki, kamor se redno vrača, in tam bije svoje bitke. Z Eliasovo mamo sta ločena, kar zelo vpiliva na njega, enako kot materina smrt na Christiana (in seveda njegovega očeta).

Na Wikipediji sem prebrala, da je prevod filma Maščevanje - kar je ustrezno, saj nam film postreže s situacijami v katere so vpleteni tako otroci kot odrasli. Lepo nam prikaže kaj vse lahko maščevanje (za takšno ali drugačno stvar) prinese za sabo, koga vse lahko prizadane. Na koncu filma se tako najstnika kot tudi odrasli naučila zelo dragoceno lekcijo - in tudi gledalec se sprašuje - ali se splača maščevati? Kam lahko to pripelje, in kje in kako se to sploh konča?

Moj najljubši karakter je bil Elias, se bo pa Christian (na sliki desni + odlična predstava) razvil v zelo lepega mladega moškega.


Ocena: 8++/10 (zame malo slabši od After the Wedding in Biutiful, a vseeno vreden ogleda); odbijam eno
točko zaradi 'holivudskega' konca, ki pa vseeno ne pokvari splošnega vtisa

[Kami]

The Vow (2012)

A car accident puts Paige (McAdams) in a coma, and when she wakes

up with severe memory loss, her husband Leo (Tatum) works to win

her heart again.

Zgodba govori o paru, Paige in Leu, ki sta poročena in noro zaljubljena. Po prometni nesreči je Paige v komi in se ne spomni ničesar. Njen spomin seže le do nekega dela njenega življenja, dela kje je z Leom pa se ne spomni.

Paige sicer izhaja iz premožne družine, s katero pa že pet let ne govori. Preseli se v Chicago ter se vpiše na umetniško šolo. Nekaj časa kasneje spozna Lea. Po prometni nesreči pa se torej ne spomni ničesar, niti tega da se je kadarkoli sporekla z družino in odšla v mesto. Ne spomni se, da je pustila pravo in postala umetnica. Kar pa je najhujše, ne spomni se te velike ljubezni. Leo je zanjo le tujec, stanovanje se ji zdi tuje. Leo se trudi, da bi ji pomagal priklicati spomine ampak zaman.

Zelo dobra, kvalitetna romantična drama, z dobrimi in resničnimi dialogi. Začutiš to Leovo tesnobo, ko se ga ljubezen njegovega življenja sploh ne spominja in ko naenkrat ostane sam. Paige se seveda vrne v staro življenje, pred selitvijo v mesto, saj je to edino česar se spomni.

Res ganljiva pripoved, posneta po resničnih zgodbi.

7+/10

Včeraj pogledala omenjeni film in nimam nekega mnenja o njem. Meni se je zdelo vse preveč lepo in popolno (ampak to je moj problem, saj ne verjamem v take popolne "oh in sploh" ljubezni), prav tako nisem čutila neke kemije med njima.
Tudi cel zaplet s starši (zakaj je prekinila kontakte z njimi) mi je bil popolnoma pretiran. Tu je še vprašanje kako sestra pade v celo zgodbo.

Trenutno se žal spomnim več negativnih stvari, ampak ob ogledu sem si vseeno mislila, da je povprečna romantična drama in me res zanima kako bi se sama odzvala v taki situaciji.

Ocena 6+/10

[Kalypso]

The Black Balloon (2008)


The Black Balloon je prisrčen in nekoliko poseben film o najstniku Thomasu, ki se je skupaj z družino pravkar preselil v mesto v New South Wales. Vse kar Thomas želi je, da bi se vklopil v novo okolje, vendar je njegovo prilagajanje na novo okolje oteženo zaradi avtističnega brata Charliea. Thomas ima Charliea sicer rad, vendar se ga v javnosti sramuje...

Ta film me je prijetno presenetil. Kljub težki in kompleksni tematiki, ki jo obravnava (avtizem, drugačnost, najstniški problemi itd.), je zanimiv in prisrčen. V vrsti hollywoodskih filmov definitivno izstopa. Meni je bil zelo všeč.

Igralci so mi bili zelo všeč. Luke Ford, ki upodablja avtističnega Charliea je odličen. Med gledanjem sem se vprašala ali ni morda res avtist. Njegov nastop definitvno prepriča. Rhys Wakefield je v vlogi Thomasa izredno simpatičen, prav tako tudi Gemma Ward v vlogi Thomasove simpatije. Tudi malceprismuknjena starša, ki ju upodabljata Erik Thomson in Toni Collette dobro opravita s svojima vlogama. Edini dve stvari, ki bi jo pokritizirala sta, da Thomas in njegovi sovrstniki izgledajo veliko starejši kot le 16 let in da je konec nekoliko medel.
8/10

trailer:

[Kinky]

Jeff, Who Lives at Home (2011)


Dispatched from his basement room on an errand for his mother,
slacker Jeff might discover his destiny (finally) when he spends
the day with his brother as he tracks his possibly adulterous wife.




Ta film na IMDBju prodajajo kot komedijo, zato sem si jo tudi ogledala. Včasih si pač naveličan
težkih dram, nadaljevanke ti ne ležijo več, in si pripravljen na dobro komedijo. Večjih presežkov
itak ne pričakuješ, saj se je v zadnjem desetletju na tržišče poslalo ogromno robe, ki komedijam
starejšega datuma ne sežejo niti do kolen. Torej - z zmanjšanimi pričakovanji zaženem to komedijo,
ki na koncu sploh ni bila komedija.

Nateg številka 1.

Dobim dramo o Jeffu, ki živi doma (če prevedem naslov). Vse v redu in prav, le da sam naslov filma
nima kaj veliko z dogajanjem v tej komediji povprečni drami.

Nateg številka 2.

Jeff, ki ga je solidno (ne moremo pa niti pod razno to šteti med njegove boljše vloge) upodobil Jason Segel,
ki pa bo zame za vedno samo Marshall iz How I Met Your Mother, res živi doma, in sicer v kleti, kjer se
predaja brezdelju, kadi travo, ter razmišlja. O čem? O povezanosti, o znakih, o nenavadnih 'naključjih',
ki se v življenju dogajajo. Nekega dne prejme telefonski klic, napačna številka; nekdo išče Kevina, in za Jeffa
je to znak. Nasploh v vsakem dogodku vidi nek znak, neko zaporedje dogodkov, ki ga v kočni fazi tudi
'spodijo' iz kleti.

Kar sledi je zaporedje dogodkov, ki rezultirajo v tem, da se zopet zbliža z odtujenim bratom (Ed Helms), ki
ima probleme v zakonu, in sumi, da ga žena vara. Ter mamo (Susan Sarandon), ki ima v službi skrivnostnega
oboževalca.

Kot sem že rekla - drama, ampak pekoče povprečna, ne da vam popolnoma ničesar v uri in pol kolikor traja.
Vmes vam mogoče postreže s kakšno napol posrečeno domislico, ampak vse skupaj je dejansko ena velika revščina.

Nauk zgodbe sicer ni slab, je pa prekleto pričakovan.


4/10

[Kinky]

The Warrior's Way (2010)



A warrior-assassin is forced to hide in a small town in the American Badlands after refusing a mission.



Akcija z elementi fantazijskega sveta, kateremu pa manjka ogromno sestavin, da bi ga uvrščala med dobre.
Oziroma vsaj dobre znotraj svojega žanra. V začetku precej obeta, v nadaljevanju pa razočara.

Sad kitty.

Človek bi si rad ogledal akcijo. Človek ima rad dobre akcije kjer vzhod sreča zahod.
Človek naj se potem izogiba tega filma.

No, ampak ni vse tako zelo slabo. Nekateri prizori akcije so res neverjetni, nasploh mi je bila najbolj
všeč v filmu kamera, včasih res počasna, spet drugič neverjetno hitra, sploh v prizorih spopadov.
Pripombo bi imela tudi na določene prizore, ki se zdijo narisani in obdelani v fotošopu. Če je bil
to namen - jim lahko nekdo svetuje, da naslednjič malo manj pretiravajo.
Kate Bosworth se recimo da dobro izkaže, čeprav mi je bil najbolj všeč karakter in stranska vloga
Geoffrey Rusha.

Karakter glavne osebe (Dom-gun Yang), bojevnika, ki se v tem majhnem ameriškem mestecu skriva pred drugimi
bojevniki, ki jih je izdal, je za moje pojme premalo razvit.

Tudi konec je res, ampak res, pričakovan, in smo ga videli že v n-filmih poprej.

Odsvetujem. Oglejte si ga le v primeru da imate na izbiro to, ali reality show Kardashianovih. LOL

Ker sem milostna: 5/10, ker me ni dolgočasil.

[Kinky]

Gone (2012)


When her sister disappears, Jill is convinced the serial killer who kidnapped her
two years ago has returned, and she sets out to once again face her abductor.




Film v katerem se Amanda Seyfried preizkusi v glavni vlogi, akcija/drama, oziroma recimo mu kar triler.

Pestijo jo duhovi iz preteklosti; pred nekaj časa jo je iz domače postelje nekdo ugrabil, ter jo odnesel v gozd
in jo pustil samo v luknji. Ona mu je nato s pomočjo lastne iznajdljivosti pobegnila, in sedaj jo vidimo kako
poskuša živeti normalno življenje, skupaj s sestro. Najbolj zanimivo pa je, da ji skoraj nihče ne verjame, da je
bila ugrabljena, policisti so mnenja, da je duševno neuravnovešena, ter da je celotna zgodba nastala v njeni glavi.

Sedaj pa se stvari zakomplicirajo, saj nekega dne izgine tudi njena sestra. Jill (Seyfried) je prepričana, da se
je ugrabitelj vrnil, in ker nje ni dobil doma, je vzel njeno sestro. Začne se bitka s časom, Jillino prepričevanje policije
naj ji prisluhnejo, ter njeno poizvedovanje in raziskovanje.

Tukaj stvari postanejo tudi malo privlečene za lase, če mene vprašate, ampak ne preveč. Ne tako zelo, da bi izgubil
zanimanje. Nekje na sredini filma tudi gledalec posumi, da si glavna protagonistka vse domišlja, čeprav je na začetku
na njeni strani in se poistoveti z njo. Sledi dokaj soliden (a žal moram spet napisati pričakovan) razplet dogodkov in
katarza protagnostke, istočasno pa tudi gledalca.

Film je ravno prav dolg in je kot celota soliden.

6+/10

[Lo-Fi]

ANOTHER EARTH (2011)


17 letna Rhoda je talentirana mlada astro-fizičarka, ki s prijatelji praznuje sprejetje na željeno fakulteto....Pod vplivom alkohola sede za volan in po radiu posluša odkritje drugega planeta, t.i. "Druge Zemlje" , ki se pojavi na horizontu, , medtem ko strmi v ta nov planet, izgubi nadzor nad vozilom in zadane v avto, v katerem je družina ( John,njegova noseča žena in njun sin.)...Noseča žena in sin sta na kraju nesreča mrtva, John pa je dolgo časa v komi....
Po odsluženo 4 letni zaporni kazni , Rhoda živi s svojo družino, izolirana od ostalega sveta, brez upov, da oprosti sama sebi.....
Nek smisel najde le v tej "Drugi Zemlji", ki naj bi bila zrcalna podoba naše Zemlje in kjer naj bi nedavni dogodki izbrali drugo pot-tam ne bi povzročila nesreče in tam bi živela življenje, kot ga je pred nesrečo....
Prijavi se na oglas, v katerem zmagovalcu omogočijo neverjetno življensko potovanje-potovanje na to drugo alternativno Zemljo...
Medtem Rhoda poišče hišo kjer živi John, da bi se mu opravičila za tragedijo, katero je povzročila, ter prosila za odpuščanje...Vendar, ko stopi do Johna, se namesto opravičila predstavi kot hišna pomočnica, ki preko čistilnega servisa pospravlja in čisti po hišah...John, jo sprejme kot hišno pomočnico ne vedoč, da je prav punca, ki stoji pred njim kriva za tragedijo v kateri je izgubil ženo in sina... Rhoda je takrat bila še mladoletna, tako je njena identiteta ostala skrita...med njima počasi raste prijateljstvo, in preraste v nekaj več.....vse do trenutka, ko Rhoda izve, da je zmagala na natečaju za potovanje na "Drugo Zemljo"...

Film razen te druge zemlje v bistvu nima znanstveno-fantastičnih vložkov, je pa zgodba o usodi, trenutku, ki ti spremeni življenje, medsebojnih odnsoih in odpuščanju......
Stal je manj kot 100.000 dolara, a na Sundance festivalu je bil nagrajen z dvema nagradama.
Jaz mu dam 8/10

[krneki]

Little children (2006)



PLOT:

Echoes of "Madame Bovary" in the American suburbs. Sarah's in a loveless marriage to an advertising executive, long days with her young daughter at the park and the pool, wanting more. Brad is an immature househusband, married to a flinty documentary filmmaker. Ronnie is just out of prison - two years for indecent exposure to a minor - living with his elderly mother, May; Larry is a retired cop, fixated on driving Ronnie away. Sarah and Brad connect, a respite of adult companionship at the pool. Ronnie and Larry have their demons. Brad should be studying for the bar; Larry misses his job; Ronnie's mom thinks he needs a girlfriend. Sarah longs to refuse to be trapped in an unhappy life. Where can these tangled paths lead?

Zelo spodobna drama, z odlično Kate Winslet v glavni vlogi. Ocenjujem jo z 8,5/10. Da ne bom vedno pisala v "splošno o filmih" pač tule prilepim svoj kratek komentar in pa recenzijo nekoga, ki mu beseda lepo teče.

I liked a lot of things about this movie and in the week since I saw it, I've grown to like it more. Thematically it should have been a terrible downer: a collection of people who've all settled into what seems like the beginning of the end. They've married, started having kids and every single one of them wakes up in the morning with dread. "Is this all that is left?" They have become, or more importantly, believe that they have become completely purposeless in the next of a continuing doldrum of empty days. Eternity awaits and eternity is purposeless existential hell.

What is remarkable about a film whose subject should be so bleak, is the warmth and humour within it. Characters in 'Little Children' reject the lack of purpose, the unhappiness and try to re-inject a passion for life that they once had. At its most extreme, the quest for passion and purpose is lead by Noah Emmerich -- certainly most of the humour comes from his character. Winslet, Wilson and Emmerich are all flawed (who isn't?) but sympathetic. And then there is Jackie Earle Haley.

How difficult must it have been to play a convicted sex offender who is both repellent and *gasp* sympathetic? If you're Jackie Earle Haley and you are stealing a film away from bigger stars and you've got a great part, then apparently it isn't very hard at all. Creepy, potentially dangerous but also fairly benign and pitiable, Haley gives a much over-looked performance in what is quickly becoming a much over-looked film. He has given what I think is one of the best performances this year, and what is certainly the best performance of his entire career.

'Little Children' is "twisted man, too twisted" but it is also very good and very compelling. Well worth the risk and extremely well paced. It was only after the film had ended that I noticed how long the film was. Completely engrossing, I recommend it highly.

[bellini]

Intouchables




Odličen francoski film o pravem prijateljstvu, ki temelji na resnični zgodbi. Govori o bogatem aristokratu, ki je v nesreči postal tetraplegik, zato išče negovalca. Izbere mlajšega moškega Somalijskega rodu, ki izhaja iz revne družine. V filmu tako spoznamo kako se kljub razlikam med sabo odlično razumeta in učita drug od drugega.

Film je poln smešnih vložkov in eden redkih, ki me je nasmejal in ganil do solz hkrati. Je čisto drugačen od tipičnih hollywoodskih štanc, zato ga toplo priporočam.

Moja ocena 9,5.

[Kami]

The Artist (2011)


KONČNO SEM GA POGLEDALA!

Toliko časa sem čakala samo zato, ker sem pričakovala, da bo film brez zvoka dolgočasen, čuden, "art" in da moram biti za ogled ravno prav razpoložena. In bila sem prijetno presenečena, res. Čeprav filmu manjka nekaj tako osnovnega kot je zvok (ok, pač ima glasbo, niso pa posneti dialogi), so to fantastično nadomestili z mimiko, gestami in včasih (res redko) z napisanimi besedami. Seveda, vsebina filma ni znanstvena fantastika in brez problema slediš zgodbi, ki je res simpatična mešanica med romantično komedijo in dramo. Kuža daje filmu velik plus!

Igralci (sploh Valentin in Miller) sta za moje pojme odigrala fantastično in kot je napisala Kalypso: Če ne bi poznal letnice filma, bi ga lahko zlahka uvrstil v to obdobje.
Film ima res neki šarm, toplino, simpatičnost .... predvsem pa je poseben, drugačen.
Vsekakor priporočam ogled

ocena: 9/10

[Kami]

Another Year (2010)






Vsebina:
Tom in Gerri sta srečno poročen par, ki se bliža šestdesetim letom. Njun odrasli sin Joe, aktivistični odvetnik, se nikakor ne more ustaliti. Zakonca se družita z Gerrino sodelavko Mary, ki za brezskrbnim nasmeškom skriva zagrenjenost in bolečino ter ju skuša utopiti v alkoholu. Gerri na tihem upa, da bo Mary všeč Tomovemu prijatelju Kenu. Ko pa ugotovi, da prijateljica skuša zapeljati njenega sina Joeja, ki je skoraj dvajset let mlajši od nje, je neprijetno presenečena.

Tragikomični potret preprostih ljudi v prizadevanju, da osmislijo svoje življenje. Nova mojstrovina velikega britanskega avtorja. Pomlad, poletje, jesen, zima. Družina in prijateljstvo. Ljubezen in toplina. Veselje in žalost. Upanje in brezup. Tovarištvo. Osamljenost. Rojstvo. Smrt. Čas mineva …

Ocena:
meni osebno odlična drama, ki vsebuje celo malo humorja (ampak res malo, pa še to angleškega).
Zgodba je razdeljena na 4 poglavja oz. 4 letne čase in spremljamo življenje preprostih, vsakdanjih, "nepomembnih" ljudi.

Center zgodbe sta srečno poročena Tom In Gerri oz. kar njuna hiša. Zelo rada imata družbo in k sebi vabita svoje prijatelje, ki pa niso tako zadovoljni s svojimi življenji. In ti prijatelji radi pridejo, saj ob njiju začutijo toplino in udobje družine, a po drugi strani je nenehen opomin kaj oni najbolj pogrešajo v svojem življenju (urejeno družinsko življenje).

V prvem letnem času (pomlad) spoznamo Mary, nekoliko priletno sodelavko, ki nikakor ne more preboleti izgube (ločitve) od svoje velike ljubezni in čeprav sama sebi (in okolici) nenehno razlaga, da je zadovoljna s svojim življenjem, da ji nič ne manja,.... je pogosto opaziti njeno nesrečo, ki jo utaplja v alkoholu. V vsakem trenutku opazuje okolico za potencialnimi partnerji in na koncu "ga najde" prav v sinu (Joe) svoje zelo dobre prijateljice.

V naslednjem letnem času (poletje) pride na obisk Ken, prijatelj iz otroštva, ki veliko kadi, še več pa jé in pije. Tudi on je nesrečen in tudi on išče potencialno partnerko, ki bi osrečila in osmislila njegovo življenje. In to nekako vidi v Mary, vendar mu ona čustev nikakor ne vrača.

Jeseni Joe pripelje dolgo pričakovano punco Katie, ki jo predstavi staršem. Mary (vidno razočarana) je do Katie zelo neprijazna, če ne že nesramna in to ji Tom in Gerri ne oprostita.

Pozimi se celotna družina udeleži pogreba umrle žene Tomovega brata Ronnija. Spoznamo Ronnijevega sina, ki je z očetom zelo odtujen in do njega celo agresiven. Ronnija povabita za nekaj časa k sebi.


Vloge so fenomenalno razdeljene in odigrane. Najboljšo in najtežjo nalogo je imela Lesley Manville, ki je brez pretiravanja odlična. Da ne bo pomote, tudi vse ostale vloge so vrhunske. Igralci so se res vživeli v svoje like in iz "nepomembne" drame, ki bi se lahko izgubila v povprečju vseh ostalih filmov s podobno temo, so naredili nekaj tako fenomenalnega, drugačnega. Zgodba, predvsem pa osebe so mi še dolgo odzvanjale v glavi.

V filmu je tudi veliko močnih prizorov, brez besed, ko samo opazuješ obraze, mimiko ljudi.
Ko filmu več doprinese tisti, ki posluša, kot tisti, ki govori.

Ocena: -10/10

[Kinky]

Sherlock Holmes: A Game of Shadows (2011)





Sherlock Holmes and his sidekick Dr. Watson join forces to outwit and bring down their fiercest adversary, Professor Moriarty.


Še drugi del Sherlocka, ki ga je režiral Guy Ritchie (ex Madonna hubbie); na kratko - če vam je všeč njegov stil režije, vam bo tudi
režija v tem filmu, v nasprotnem primeru boste pač razočarani. Mene je navdušil že s Snatchem, tako da točno vem kaj od njega lahko
pričakujem, in to tudi vedno dobim.

Drugače je pa Sherlock naš 'stari znanec' Robert Downey Jr., v vlogi Watsona pa ponovno Jude Law. Oba sta mi bila zelo všeč, sploh
Downey, ki je tega vsem nam dobro znanega posebnega in raztresenega genija dobro odigral. Tudi Law odličen, še posebej mi je bila
dobro prikazana njuna dinamika, kako skupaj sodelujeta, kako ga Watson 'pozna' in ga razume ... čeprav Sherlock večkrat uspe presenetiti
s svojimi bizarnostmi.

Na žalost nisem brala Sherlocka (še), tako da ne znam primerjati kako dobro ga je Downey (in tudi Ritchie) približal gledalcem,
ki z literarno predlogo nismo seznanjeni (nekateri ga zelo hvalijo, spet drugi kritizirajo). Ampak če ocenjujem samo film - je končni izkupiček dober. In zabaven. Sherlock nam
namreč postreže s kopico nenavadnih situacij in komičnih domislic. Jarred Harris tokrat v vlogi genialnega zlikovca, ki se s Sherlockom igra igro senc.

Odličen (kot vedno) tudi Stephen Fry v vlogi Sherlockovega ravno tako ekscentričnega brata, malo manj me je pa navdušila Noomi Rapace (ki mi je drugače noro všeč).


Glede zmagovalca na koncu pa samo: No shit, Sherlock.

8/10

[Kami]

Machine Gun Preacher (2011)





Vsebina: FIlm je posnet po resničnih dogodkih. Sam Childer je bil nasilen motorist, preprodajalec mamil. Zgodbo začnemo spremlati, ko odsluži zaporno kazen in se vrne k ženi in hčerki, ki živita white trash življenje. Tudi na prostosti nadaljuje s svojimi pohodi, krajo in drogiranjem, medtem ko je njegova žena (bivša striptizeta) našla pomoč v Bogu. Ko neke noči zabode človeka, tudi sam vidi, da ne more več tako naprej in se zateče v cerkev. Življenje družine se resnično spremeni, on postane gradbeni delavec, kupijo pravo hišo in začne vodit svoje gradbeno podjetje.
Neko nedeljo jih pri maši obišče pastor iz Ugande, ki prosi za pomoč. Sam se klicu odzove in odide. Tam pomaga graditi hiše in istočasno je pretresen nad tem, kar vidi; predvsem severno proti Sudanu. Vojne grozote se ga dotaknejo, najbolj otroci. Ko se vrne domov, v ZDA zgradi cerkev, sam pa se kmalu vrne v Sudan in zgradi sirotišnico. Ob tem mu žena ves čas stoji ob strani in ga spodbuja. Naprej spremljamo njegov boj za življenja sudanskih otrok, boj za zbiranje več kot potrebnega denara, boj proti LRA in Kony-ju in kako se na momente počuti nemočnega ("sam proti sistemu"). Življenje zanj se začne spreminjati, on se začne spreminjati ... Doma v ZDA enostavno ne more več zaživeti normalnega življenja....

Ocena: glede na to, da je film posnet po resničnih dogodkih, lahko rečem samo svaka čas. Mene se je film res dotaknil, saj spremlja usodo otrok in ti so moja res šibka točka. Ne vem v kolikšni meri se film drži resnice, ampak tako "čez prst" bi rekla, da je film narejen precej bolj "Rambovsko", kot bi si mogoče želela. Gerard Butler je pač Butler v vsem svojem sijaju. Dobro prikaže robustneža, negativca, ki se spremeni, izboljša - mokre sanje skoraj vsake ženske ; oblačila, motor in pištola mu zelo pristojijo . Ampak bodimo iskreni, oskarja nikakaor ne bo dobil.

Ker se filmov s podobno tematiko namenoma izogibam (so mi prenaporni, preveč se uživim v njih in predolgo mi ne gredo iz glave), sem si omenjega ogledala zgolj zaradi Butlerja. In moram reči, da mi ni žal, saj res malo vem o življenju in bojih v Afriki. Tako sem dobila vsaj kanček vpogleda v dogajanje (preteklo in to, ki še vedno traja) in v usodo ljudi in otrok.

In v tem primeru se je dejansko izkazalo, da EN človek lahko spremeni marsikaj (kakor sem prebrala, je bilo v njegovi sirotišnici že čez 1000 otrok, konstantno jih je cca 300).

Ocena: 7/10