3892 replies to this topic

[Coco*]

Včeraj sem pogledala The Rum Diary in bi se strinjala s Kinkyjino oceno. Prejšnji teden sem videla trailer v kinu in pomislila, da mora biti ok film, potem pa prebrala tole oceno in vseeno upala, da bo film boljši, pa sem se uštela.

Začetek je še obetaven in prve pol ure čakaš, da se bo začelo zapletati, a žal ostane vse nekako površinsko, medlo in nekompleksno, zadnjih 10 minut pa se mi ga sploh ni dalo več gledati. Škoda, ker bi lahko iz tovrstne tematike naredili fenomenalen film, pa se pri tem vse precej ponesrečilo in zvodenelo. Depp mi je bil nekam čuden v obraz, kot da ne bi gledala njega, in sem ves čas gruntala, v čem je problem , Eckhart se mi je kar malo zameril, ko je nagnal tiste domačine s plaže, ne vem zakaj, ampak je zdaj on kot igralec dobil v moji glavi neko negativno etiketo, čeprav bi se od tega morala distancirati, ker je konec koncev samo film, tista punca pa je prelepa, krasna postava, prava lepotica, sem samo gledala (čeprav mi je bila brez šminke manj všečna ). Škoda, no.

[Kami]

KINGDOM OF HEAVEN (2005)



Vsebina:
Kovač Balian (Orlando Bloom) izgubi družino in vero. Usoda ga najde v podobi viteza Godfreyja Ibelinskega (Liam Neeson), križarja, ki se za kratek čas vrne domov in izkaže se, da je Godfrey Balianov oče, hkrati pa mu Godfrey razkrije tudi pravi pomen viteštva in ga popelje na popotovanje čez kontinente do Svetega mesta.
V tem trenutku v Jeruzalemu vlada trhlo premirje po zaslugi razsvetljenega krščanskega (a gobavega) kralja Baldwina četrtega. Pomaga mu svetovalec Tiberias (Jeremy Irons), vojaško pa položaj nadzoruje legendarni muslimanski voditelj Saladin (Ghassan Massoud).
Baldwinovo vizijo miru - nebeško kraljestvo - podpira peščica vitezov, ki so prisegli, da bodo mir branili častno, tudi za ceno lastnega življenja. Ko Godfrey svoj meč izroči sinu, mu izroči tudi skrivno prisego: ščititi nemočne, varovati mir in se truditi za dosego harmonije med verami in kulturami, zato da bi nebeško kraljestvo lahko cvetelo na zemlji.

Ocena: Kot velika oboževalka zgodovinskih spektaklov mi je tudi ta film zelo všeč. Včeraj sem ga gledala drugič in navdušil mi je v enaki meri kot prvič, istočasno pa sem videla tudi enake napake. Kakor sem zasledila, se zgodba dejansko naslanja na ključne ljudi v tem zgodovinskem odbodbju (čeprav so zadeve seveda prilagodili). Sama zgodba lepo teče, vsi igralci so zelo dobro odigrali svoje vloge (razen Blooma, ki mi je bil porazno lesen, brez kakršne koli karizme voditelja), sam napad na Jeruzalem je bil fantastično prikazan. Vloga Sibile mi je bila medla, brez prave teže; tudi njuna afera ni imela kemije.
Kot rečeno, blazno me je motil Bloom, predvsem njegova vloga mi je bila privlečena za lase (iz kovača se je spremenil v spoštovanja vrednega vodjo, ne da bi se sploh dokazal, na koncu je kar sam odločal o usodi Jeruzalema, kljub kraljici). In zamerin jim, da so Mckidda potopili v prvi četrtini filma - packi!

Vseeno pa je odličen prikaz zgodovinskega obdobja križarskih vojn, boji so prikazani zelo realno in kruto (kar so tudi v resnici bil) in všeč mi je bil prikaz dveh nasprotnikov, ki z malo zdrave pamet in spoštovanja lahko ustvarita mir, čeprav zelo krhek.

Ocena -8/10

[Frčica]

Pisma sv. Nikolaju (Listy do M.), 2011




Vsebina:
Mitja Okorn se vrača na velika platna z božično romanco, v kateri z obilico zabavnih prigod združi zgodbe številnih zelo različnih ljudi v Varšavi. Razočarani policist se skuša pobotati z odtujeno družino, radijski voditelj s pomočjo navihanega sina išče novo ljubezen, razuzdani bahač v božičkovem kostumu lovi mladega tatiča, urejeni poslovnež pa priskoči na pomoč osiroteli deklici. Drobna naključja in kanček božičnega čudeža združijo njihove usode v nepozabno zgodbo o upanju in ljubezni.

Mnenje:
Gre za visoko proračunski film, ki se (za moje laične pojme) z lahko proda kot film svetovnega formata. Prav tako so fenomenalni igralci (vsi po vrsti), kjer so se res uživeli v svoje vloge in pri njih enostavno ne opazim gledališke igre, ki jo nemalokrat vidim pri naših igralcih. Poleg tega so se meni zdeli zelo lepi ljudje, tako moški kot ženske (lepe in zanimive poteze). Izredno simpatični liki, ki te kupijo že v prvi tretjini filma in potem z njimi dihaš in čakaš razplet.

Kot rečeno, film je romantična komedija in humor je res posrečen, neprisiljen. V filmu najdemo več lepih zgodb ... in na koncu se vse te zgodbe prepletejo.
Velikokrat sem slišala kritiko, da je film kopija Love Actually in jaz bi rekla, da je to lahko samo pozitivna kritika, saj od Love Actally dalje še nisem gledala tako prijetne, sproščene in nevsiljive romantične komedije. Kot, da bi naredili še odličen drugi del tega filma.
Zgodbe so res življenjske, v marsikateri se lahko najdeš; a na koncu se vse, v duhu božičnih praznikov, postavi na svoje mesto, da odideš iz dvorane srečen, zadovoljen in kar malo zaljubljen. In jaz kot večni filmski romantik, ki je že zelo dolgo iskat dober film s tako tematiko, sem došla več kot zadovoljna.


Priporočam ogled in mu dodeljujem oceno -10/10 (pač glede na zvrst, da ne bo pomote)

Jaz bi se kar podpisala pod Kamijino oceno, mogoče bi lahko bil le malce krajši.
Sem bila na koncu filma kar ponosna, da je režiser slovenec
9/10

[Kinky]

Hugo (2011)





Set in 1930s Paris, an orphan who lives in the walls of a train station is wrapped up in a mystery involving his late father and an automaton.


Film, pod katerega se je podpisal veliki Martin Scorsese, režiser ki je režiral nekaj meni zelo ljubih filmov,
in bil na Oskarjih vedno spregledan (oziroma skoraj vedno). Bomo videli kako bo letos, jaz mislim, da bo zagotovo
kakšnega dobil, nominiran je namreč za kar 11 Oskarjev. Istočasno je to tudi njegov prvi film za otroke.



V glavni vlogi Asa Butterfiled, vsem nam boljše znan kot Bruno iz Dečka v črtasti pidžami.
Opazna vloga tudi prekaljenega mačka Bena Kingsleya, nasploh se v filmu pojavi še
nekaj zvenečih imen, vključno s Christopherjem Leeje, ki igra ostarelega lastnika knjigarne.
Osebno mislim, da se je najbolj izkazal Sasha Baron Cohen.

Film mi je bil všeč, sploh režija, a vseeno ne morem reči, da me je impresioniral kot kakšen drugi film v tej
kategoriji - pričakovala sem namreč fantazijski svet, ki me bo odnesel v popolnoma drugi svet. Še ena
stvar, ki me je motila je bila ta, da je bil film v določenih kadrih prepočasen. Pogrešala sem tudi malo
boljši zaplet/razplet, ter dialoge. Končni izkupiček preprosto ni enak mojim, očitno previsokih, pričakovanje.

Podobno kot The Tree of Life - odlična fotografija, a vseeno manjkajo tisti elementi, ki delajo film (vsaj
v mojih očeh res dober in velik), ni me prevzel, ves čas sem čakala, da se bo zgodilo nekaj, kar
me bo prisililo v to, da bom spremenila, mnenje, a je žal bilo filma prej konec. Ali bo všeč tistim,
katerim je namenjen - dvomim, mislim, da jim bo dolgočasen.

Vseeno pa velik plus za fotografijo in posnetke Pariza v 30h letih, čudovito.

Skupna ocena: - 7/10

[Kinky]

The Ides of March (2011)



Stephen Meyers is an idealist who's brilliant at communications: he's second in command of Governor Mike Morris's presidential campaign, and he's a true believer. In the middle of the Ohio primary, the campaign manager of Morris's opponent asks Meyers to meet: he offers him a job. At the same time, Morris's negotiations for the endorsement of the man in third place, a North Carolina Senator, hit a snag. A young campaign intern, Molly Stearns, gets Stephen's romantic attention. Republicans have a trick up their sleeves, Stephen may be too trusting, and Molly has a secret. What's most important: career, victory, or virtue?

Super film, ki se resda začne malo mlačno za moj okus, a se kmalu začne razvijati, in vas preseneti z določenimi
preobrati v dogajanju. Dejansko lahko rečem, da gre za eno boljših političnih dram, ki sem jih gledala v zadnjem času.

Zopet gledamo Ryana Goslinga, tokrat v vlogi Stephena Myersa, ki dela za guvernerja Mikea Morrisa (odličen George
Clooney - ki je film tudi režiral, preizkusil pa se je tudi v vlogi producenta). Je odličen pogajalec, nasploh se zdi, da je
politika tisto, za kar je bil rojen. Da tako dobro opravlja svoje delo pa gre zasluga temu, da v Morrisa dejansko verjame,
prepričan je v njegov program, ter da bo kot predsednik svoje delo dobro opravljal, in spremenil stvari.

Situacija pa se zaplete, ko Stephena na sestanek povabi nasprotnik iz sosednjega štaba, ki ga vabi med svoje vrste.
Istočasno se zaplete z Molly, ki tudi dela na kampanji, a ima veliko skrivnost, ki bo odločno vplivala na potek
dogajanja.

Film me je presenetil, če sem poštena, pričakovala sem relativno dolgočasno politično dramo in vpogled v boj
za glasove v Ameriki, a Clooney s svojim filmom prinese več - zanimivo zgodbo, v katero me je posrkalo.
Spoznamo, da ni nihče brez skrivnosti, ter koliko laži in pretvarjanj je del vsakdana politikov in politike.
Sploh drugi del filma se mi je zdel fenomenalen, ter konec.

Ciničen film, zagotovo ne za vsakogar, zame pa!

9/10

[Fluffy The Stud Eater]

Another Year (2010)

A look at four seasons in the lives of a happily married couple and their relationships with their family and friends.





Ocena vsebuje spoilerje.

Za mnoge sta najbrž bila osrednja lika srečno poročena Tom in Gerri, zame ne.
Zame je bila osrednji lik Mary, katero je odlično upodobila Lesley Manville. Celoten film
sem kolebala med tem, ali mi gre na živce s svojim obnašanjem ali pa se mi preprosto smili.
Še zdaj se nisem odločila, zagotovo pa je bilo treba imeti za njeno naporno
družbo konjske živce. Skozi štiri letne čase spremljamo druženje z njunimi prijatelji in družino,
ki imajo takšne in drugačne probleme in frustracije. Film se odvija bolj počasi, lagani tempo,
ima tisto lastnost, ki jo ob vsem tem ni ravno lahko dosečti – nič se ne vleče, ni dolgočasen.
Pri meni je dosegel, da sem se precej vživela v vloge likov. Tukaj bi še enkrat izpostavila Mary,
dolgoletno sodelavko od Carrie, ki je doživljala krizo srednjih let … očitno je bilo, da se skrajno
težko sooča z dejstvom, da jo je pred časom zapustil poročeni moški, da nima otrok, da nima
partnerja, ne družine, pogosto si napačno interpretira geste drugih. Svojo uteho na vsak način skuša najti
pri Tomu in Gerri, smatra, da je del družine, čeprav ji Gerri proti koncu namigne, da to vendarle ni,
a ji z usmiljenja pusti, da se pridruži družinskemu kosilu, večerji. Vsi jo že nekoliko gledajo postrani,
se skorajda iz nje norčujejo. Ona tega v vsem svojem gnevu pravzaprav sploh opazi ne. Tom in Gerri
sta vse, kar ima. Celo tako je zabredla, da si je domišljala, da se morda kaj plete med njo in sinom od
Toma in Gerri, zato je bil dokončen šok (ki ga ni mogla skrivati) za njo trenutek, ko je Joe (sin)
pripeljal svojo izbranko. Tom in Gerri sta bila nasploh silno prijazna, utrežljiva, neobremenjena,
dobrovoljna. Za nekaj časa sta k sebi vzela tudi precej otopelega brata od Toma, ki mu je umrla žena.
Njun dom je doloval kot nekakšna terapevtska postaja. Konec, kjer so bili na družinskem kosilu, je bil
precej pomenljiv, na eni strani so bili srečni ljudje (Gerri, Tom, Joe in izbranka), ki so veselo in glasno čebljali …
na drugi strani pa Tomov brat in Mary, ki sta dolgih obrazov tiho opazovala in nekam trdo žvečila
hrano. Film zaključi obraz Mary, ki v svojem značilno tresočem stanju zre obupano predse …

Dober film o različnih medosebnih odnosih in psihičnih stanjih ljudi, želim si več takih.






(ok, na tej sliki delujeta kot dva psihiča XD )




9/10

[Fluffy The Stud Eater]

Brooklyn's Finest (2009)



Three unconnected Brooklyn cops wind up at the same deadly location after enduring vastly different career paths.


Kriminalna drama / triler, ki vključuje tri policaje, ki jih zaznamujejo različne, grenke usode.
Don Cheadle (moj najljubši in menim, da je tudi najboljše odigral svojo vlogo) se predstavi v vlogi
Tanga, policaja pod krinko, ki že pošteno zabrede v svet kriminala in drog, eden izmed njegovih
'kolegov' mu tudi reši življenje, izhod iz tega sveta njegovi nadrejeni konstantno podaljšujejo (in
zahtevajo od njega stvari, za katere se na začetku niso zmenili in v katere ni pristal) in zdi se
kot da občasno Tango več ne ve, ali je good ali bad guy, saj mu je izdaja njegovega 'najboljšega
prijatelja' čedalje bolj neprijetna. Svet kriminala ga počasi vsrkava. Sal (Ethan Hawke) je v prvi
vrsti obupan mož in oče, ki mu pošteno primanjkuje finančnih sredstev, zato postane dirty cop,
v upanju, da ga čakajo boljši časi. Najmanj mi je bil všeč Richard Gere (katerega težko prenašam
in menim, da ni kaj prida igralec) kot Eddie, policaj tik pred upokojitvijo, ki ga boli organ za vse,
zamorjen osebek, ki išče uteho v alkoholu in kurbi. Vsi trije karakterji so zaznamovani s takšno
ali drugačno stisko. Konec všečen. Lep prikaz, da pride velikokrat tudi do situacij, v katerih ni zmagovalcev.





8/10

[Fluffy The Stud Eater]

A Better Life (2011)

A gardener in East L.A. struggles to keep his son away from gangs and immigration agents
while trying to give his son the opportunities he never had.




Presunljiva drama o očetu Mehičanu, ki se kot ilegalni imigrat v Kaliforniji skuša preživljati iz dneva v
dan in sinu nuditi boljše življenje, kot ga je imel on. Po svojih najboljših močeh ga poskuša obvarovati
pred raznimi tolpami, prav tako poudarja, da je pomembna izobrazba, s katero bo lahko postal kaj več
kot je pa on. Ko se že končno zazdi, da se njemu in sinu obetajo boljši časi, je bil žrtev grde goljufije in
tako se film pretežno odvija v smeri iskanja pravice, kjer se oče in sin nekako zližata, hkrati pa
se je pokazalo, da, tako kot velikokrat, najbolj kratko potegnejo tisti, ki si to najmanj zaslužijo. Film je
preprosto žalosten. Brez hudih filozofij, bombastičnih zapletov, mene se je precej dotaknil in sem tekom
filma zelo čustvovala z očetom, ki mu res ni bilo postlano z rožicami, saj je bil živi in tragični dokaz poštenega
človeka, ki v deželi, kjer se bi naj uresničile vse sanje, preprosto ni imel nobenih priložnosti za dostojno življenje.
Demian Bichir se je prepričljivo in zelo dobro odrezal. Konec ni takšen, kot bi si ga želela, a ravno zaradi tega
je realističen in boljši. Si zasluži ogled.








9/10

[Kalypso]

The Artist (2011)

Zmagovalec letošnjih oskarjev, film the Artist je postavljen v Hollywood, v leta ko so v kinematografih kraljevali nemi filmi. Spoznamo filmskega celebritya tega obdobja Georgea Valentina (Jean Dujardin). Za studio, ki ga vodi Al Zimmer (John Goodman) niza uspešnico za uspešnico. Njegovo lagodno življenje zvezdnika je kmalu postavljeno pred veliko oviro: zvočni film. George namreč ne najde glasu. Ker se otepa nove tehnologije, na kocko postavi vse svoje premoženje in s svojimi sredstvi posname nov nem film, ki pa je ob konkurenci zvočnih filmov spregledan. Ali bo George pristal na smetišču filmske zgodovine ali mu bo ob pomoči mlade zvezdnice zvočnih filmov Peppy Miller ponovno našel svoje mesto?

Jean Dujardin je se popolnoma prelevi v zvezdnika tega obdobja. Ozke brčice, bleščeč nasmeh in večerna oprava ga brez težav uvrščata ob bok Errola Flynna, Douglasa Fairbanksa jr., Clarka Gabla in drugih predstavnikov predvojne kinematografije. Če ne bi poznal letnice filma, bi ga lahko zlahka uvrstil v to obdobje. Čeprav nisem videla njegovih tekmecev v borbi za oskarja, sem prepričana, da si ga Jean več kot zasluži.

Ostali igralci ob Jeanu kar nekako zbledijo. Omembe vredna je še Berenice Bejo v vlogi Peppy Miller. Mlado nadebudno zvezdnico zvočnega filma, ki čuti prav posebno navezanost na Georgea je po mojem mnenju odlično upodobila. Za svoj prispevek filmu je bila tudi nominirana za oskarja v kategoriji stranske igralke.

Izredno prisrčen je tudi Georgov spremljevalec pes, ki doda k komični noti filma.

The Artist je simpatičen poklon zlatemu obdobju ameriške kinematografije. Po mojem mnenju v preprosti zgodbi odlično združi komedijo, romanco in melodramo. Film odlično ujame duh časa. Pričakovala sem, da bo film počasnejši in bo zavil v art vode, vendar prijetno preseneti in skorajda brez besed, a z odlično zvočno kuliso in prisrčno igro prepriča.
Priporočam ogled.
9/10

[Kinky]

My Sister's Keeper (2009)




In Los Angeles, the eleven year old Anna Fitzgerald seeks the successful lawyer Campbell Alexander trying to hire him to earn medical emancipation from her mother Sara that wants Anna to donate her kidney to her sister. She tells the lawyer the story of her family after the discovery that her older sister Kate has had leukemia; how she was conceived by in vitro fertilization to become a donor; and the medical procedures she has been submitted since she was five years old to donate to her sister. Campbell accepts to work pro bono and the obsessed Sara decides to go to court to force Anna to help her sister.


Film, ki predstavi tematiko soočanja s smrtjo /pripravite zalogo robčkov/. Govori o Kate, ki ima že od otroštva levkemijo,
ter o njeni družini; mamo Saro je upodobila Cameron Diaz, očeta Briana Jason Patrick, omeniti pa moram še zelo nadarjeno
mlado Abigail Breslin, ki si ji bom za vedno zapomnila po vlogi Olive v meni enem ljubših filmov sploh - Little Miss Sunshine,
v vlogi njene sestre Anne.

Že takoj na začetku Anna vkoraka v pisarno odvetnika (Alec Baldwin - dober kot vedno) z nenavadno prošnjo; rada bi namreč
tožila svoje starše in imela pravico nad svojim telesom. Anna je namreč prišla na svet samo z enim namenom, da pomaga
bolni sestri z - grdo rečeno - rezervnimi deli. Naredili so jo v epruveti, tako da je njen genski zapis takšen, da je ona
perfektna darovalka - vsega, od krvi, do kostnega mezga, itd. Že od majhnih nog tudi sama preživlja veliko časa po
bolnišnicah, kjer mora skozi mnoge boleče postopke, sama ima občutek, da je nihče ne sliši, da ona kot oseba ni pomembna,
saj je na prvem mestu vedno samo bolna sestra.

Film mi je bil zelo všeč, je žalosten, a ne samo ob koncu, ampak dejansko skozi prikaz celotnega dogajanja. Spremljamo,
kako je bolezen otroka spremenila življenje vse družine, mešajo se prizori stanja sedaj, ter prej, ter pripoved zgodbe skozi
oči vseh glavnih junakov. Celo Diazova, katere nimam za dobro igralko, mi je v tem filmu bila všeč, čeprav sem najprej
mislila, da ni najbolj posrečena izbira za to vlogo (ampak to mislim za vse njene filme ). Konec je drugačen kot v knjigi,
in meni bolj všeč (knjige nisem še brala, ker mi gre ta avtorica na K, a jo mogoče ob priliki vzamem v roke) - v filmu Kate
na koncu umre, lepo je bilo prikazano, kako se je ona sama že prej sprijaznila s svojo smrtjo, in je ni bilo strah oditi. V
knjigi pa umre Anna v prometni nesreči in daruje ledvico bolni sestri, ki na koncu preživi. HA HA HA - kakšna poceni finta, tako da
lahko rečem, da je konec v filmu veliko bolj realen in dober.

Da ne pozabim - VELIK plus tudi Sofii Vassilievi, ki je odlično odigrala bolno sestro.

Priporočam vsem, ki imate rade drame o težkih življenjskih preizkušnjah.

8/9 od 10

[Kinky]

A separation (2011)



A married couple are faced with a difficult decision - to improve the life of their child by moving to another country
or to stay in Iran and look after a deteriorating parent who has Alzheimer's disease.

Ugly truth, sweet lies

Ta iranski film je pobral letošnjega Oskarja za najboljši tujejezični film, in jasno, da sem pred ogledom
imela pričakovanja do neba in še naprej. Pričakovala sem, da me bo prikoval na stol in bom med gledanjem
slišala ALELUUUUUJA, pa temu ni bilo tako. Zopet moja težava, da imam previsoka pričakovanja, in me malo
zavede ves hype okoli filma samega (primer: Slumdog Millionaire). Ampak dandanes je že težko gledati film brez
da bi slišal in videl stvari, ki se dogajajo okoli njega; gre za problem, ko se več govori okoli filma, kot dejansko
o filmu samem.

Vseeno film ni slab, daleč od tega, ampak ni za 10 (po mojem okusu, se razume, saj rišem moj pogled).
Zgodba se mi je zdela zanimiva, postavljena je v moderen Iran, kjer spoznamo družino, očeta, mamo in hčeko,
ter dedka, ki živi z njimi doma. Ravno dedek, ki je zelo bolan (Alzheimerjeva) je problem, ko se žena želi odseliti
v tujino, pridobi vizo, a njen mož noče na pot, saj ga skrbi za nebogljenega očeta. Žena zaprosi za ločitev,
se preseli k staršem, oče si pa omisli gospodinjsko pomočnico, ki naj bi pomagala pr vsakdanjih opravilih,
predvsem pa skrbela za dedka. Zanimiv je vpogled v drugo kulturo, vpliv vere, Korana (recimo, ko dedek ponoči
zmoči posteljo, pomočnica kliče in prosi za nasvet kaj storiti, ali naj ga preobleče, ali je to smatrano za greh po
Koranu). Stvari se začnejo komplicirati, ko naslednji dan pomočnica pade po stopnicah in splavi (poprej pa ni
jasno dala vedeti, da je sploh noseča, oziroma se zdi, da so za to vedeli vsi, razen njenega delodajalca).

Od te točke naprej se zgodba začne zapletati, in jasno je, da življenja vpletenih ne bodo nikoli ista kot so bila prej.
Zelo mi je bilo všeč, da je bila zgodba super predstavljena, skozi lepe dialoge in odlično igro vseh, za moj okus pa ne
nekaj manjkalo, še vedno iščem po možganu kaj točno naj bi to bilo, a ne pridem do nekega pametnega zaključka, razen
tega, da sem pričakovanja postavila na najvišjo polico, prilezla pa le do tiste pod njo.

Vseeno priporočam ogled filma, ki je zanimiv, predstavi vam vpogled v drugo kulturo, v življenja običajnih ljudi,
ki se morajo soočati z nepredvidenimi situaciji, ki bodo za vedno spremenila njihova življenja. Ter vidimo kam
nas laži lahko pripeljejo, ter kako vplivajo na medsebojne odnose.

Pohvala iranskemu filmskemu svetu za ta dosežek. Za ljubitelje dram o težkih življenskih preizkušnjah, haha, kot napišem
v skoraj vsaki recenziji, a kaj, ko je ta žanr pač moj omiljeni.

Odlična igra vseh, velika pohvala.

8/10

[Jinadaze]

The Iron Lady (2011)




Biografska drama, v kateri spremljamo življenje Margaret Thatcher, ženske z najdaljšim mandatom predsednice vlade v zgodovini Velike Britanije.
Margaret prihaja iz revne družine, je trgovčeva hči in zaradi tega zasmehovana od okolice. Ima izredno močan karakter in je zelo pametna in razgledana,
zato se ne vda v usodo in vpiše na Oxford. Pri 24ih spozna moža Denisa, ki je navdušen nad njenim entuziazmom in željo po izboljšanju političnega sistema,
kljub temu, da je bila vloga žensk v družbi v tistem času zapostavljena.
Uspe ji priti v parlament, pozneje pa z malo pomoči sodelavcev tudi postati predsednica vlade, na kar si prej ni upala niti pomisliti, ker je bila z vseh strani zaničevana kot manjvredna.
V patriarhatu sprva ni dobila nobene podpore, potem pa so jo začeli poslušati in sčasoma spoštovati, postajala je vse bolj priljubljena ...

Skozi zgodbo spremljamo njeno trnovo pot do zmage ter fizične in psihične posledice, ki jih je trud pustil na njej.
Kot dementna stara gospa ima halucinacije in vsak dan vidi svojega preminulega moža, ki ji je vsa leta stal ob strani, ostala ji je edino še hči in spomini.

Žalostna in ganljiva zgodba, ki pokaže ljubeč odnos med zvestima zakoncema, skozi ženino pot preboja od malega človega do vrha.
Izvrsta režija in več kot zaslužen oskar, globus in BAFTA za Meryl Streep.


Margaret Thatcher: It used to be about trying to do something. Now it's about trying to be someone.


+9/10

[Ana]

Il y a longtemps que je t'aime (2008)





Film govori o Juliette, ki po petnajstih letih pride iz zapora in se bori sama s seboj, da bi se nazaj integrirala v družbo.
Za mene so vsi ti francoski filmi prava svežina, prvi zaradi jezika, drugič pa zaradi te odsotnosti Holivudskih efektov, ki
se jih sčasoma najbrž zelo naveličamo. Všeč mi je, da otroci nimajo MAC računalnika (leta 2008 ), ampak staro
kišto. Da je vse skupaj posneto v eni taki francoski atmosferi. Super!
Torej, v filmu opazujemo Juliettino zgodbo, njeno grenkobo in težko vključevanje v družbo. Ne najde službe zaradi svojega
zločina, skoraj vsi ljudje jo zavračajo. Ob strani ji stoji sestra z družino, tako da se Juliette potem nekako uspešno sooči
s tem prihodom nazaj in zaživi.

Meni osebno zelo dober film, manjka morda malo več zgodbe in dogajanja, pa mogoče malo bolj izrazit karakter sestre Lée.

8/10

[Ana]

Water for elephants (2011)





Torej, film govori o študentu veterine Jacobu, ki mu umrejo starši in se pretihotapi na vlak, v katerem potuje cirkus. Kmalu se zaljubi v Marleno,
ki je žena tega cirkuškega šefa. Najprej bi poudarila, da me je presenetila igra Pattinsona. Igral je izredno prepričljivo, sploh ga nisem videla kot
Edvarda iz Twilighta. Ne vem koliko kritik in ne kritik je padlo na njega po tem ko je bil ta film posnet, ampak mene je res prepričal. Všeč so mi
ta dvajseta-trideseta leta, njihova garderoba, glasba.

Zgodba je lepo razdelana, precej pocukrana na koncu, ampak to je pač Holivud, jim oprostim. Karakterji so lepo izoblikovani, tudi živali in celotna
cirkuška tematika me prepričajo. Tudi pri tem filmu sem pogrešala malo več dogajanja. Knjige sicer nisem prebrala, vrjamem pa da je malo boljša
kot film. Jo imam namen prebrat.

7+/10

[Kinky]

Pet Sematary (1989)




Behind a young family's home in Maine is a terrible secret that holds the power of life after death.
When tragedy strikes, the threat of that power soon becomes undeniable.


Film posnet po knjižni uspešnici Stephena Kinga, o kateri sem pisala v primerni temi pred kratkim časom.
King je tudi napisal scenarij za film, ter tesno sodeloval pri snemanju; pojavi se v majhni (cameo) vlogi,
kot župnik na pokopališču, kjer vodi pogreb. Kader je zelo kratek.

Ker je zgodba znana, se ne bom osredotočala nanjo, ampak bom le primerjala knjigo in film,
adaptacijo knjige v film. Mislim, da gre za dokaj posrečen izdelek, me pa moti precej stvari.
Film me v nasprotju s knjigo ni tako zelo navdušil, ni me potegnilo v dogajanje, pa ne zato,
ker sem o vsebini že vse vedela, ampak ker bi film lahko bilj bolj kvalitetno narejen.
Ne smemo pozabiti, da je bil posnet leta 1989 in bi danes izgledal popolnoma drugače. Po eni strani
je sicer zanimivo in celo simpatično, ker ima tisti poseben pečat osemdesetih, ampak vseeno mislim,
da bi takšno literarno mojstrovino lahko veliko boljše spremenili v film. Ker vemo, kdo je napisal
scenarij je jasno, da je dogajanje skoraj isto kot v filmu, ampak veliko manjka, veliko je izgubljenega.
NAVIJAM ZA REMAKE.

Pogrešala sem več napetosti, dialogi ne tečejo tako lepo kot v knjigi, nekatere stvari so pa
pretirano in umetno 'grozljive', zanimivo kako lahko King z besedami ustavi nekaj tako zelo dobro,
v filmu pa režiserju in igralcem to ne uspe s kombinacijo besed, zvoka, efektov.

Knjiga: VELIK DA, film: SKROMEN NE.

Ocena: 5/10




ZANIMIVOSTI ( v angleščini - če koga zanima, osebno vedno rada preberem takšne podatke):

The idea for this story came about when Stephen King's daughter's cat, Smuckey, was killed on the highway outside their home.


The role of Zelda, Rachael's dying sister, was played by a man. The role called for her to look emaciated, and apparently there were no women skinny enough.


7 cats were used to play the part of "Church."

Stephen King required the movie to be filmed in Maine and his screenplay to be followed rigorously.

[Kinky]

After the Wedding (2006)



Champagne is poured... secrets are spilled.


A manager of an orphanage in India is sent to Copenhagen, Denmark, where he discovers a life-altering family secret.

Jacob (Mads Mikkelsen - neznansko seksi s temi svojimi poudarjenimi ličnicami) dela v sirotišnici v Indiji
in se sooča z velikim problemom - primanjkuje jim sredstev. Da bi pridobil denar za oskrbo, hrano in zdravila
ga pošljejo na Dansko, kjer se bo sestal s poslovnežem, ki bo sirotišnici denar dal. Ampak že takoj ko prispe
vidi, da so stvari bolj zapletene in sploh ne tako zelo naključne, kot se sprva zdijo. Povabljen je na poroko
kjer najde žensko, s katero je pred več kot 20 leti imel v Indiji razmerje. Sledi presenečenje za presenečenjem
in Jacobocovo življenje krene na čudna pota. Na svoje veliko presenečenje spozna, da ima hčerko (pride
namreč ravno na njeno poroko in ima veliko vprašanj - zakaj mu tega nihče ni povedal, zakaj ga niso poskušali
poiskati, itd). Kmalu je postavljen pred dejstvo in se mora odločiti kaj mu več pomeni - sirotišnica v Indiji
ali vez z lastnim otrokom.


Zanimiv film, ki me niti za minuto ni dolgočasil, čeprav je počasnejši v določenih kadrih. Dobra igra
vseh igralcev (oče, mati, hči), seveda najbolj izstopa Mikkelsen. Priporočila bi ga tistim, ki vas zanimajo drame
ter odločitve ljudi v izjemnih okoliščinah. Nasploh pa je film zelo realen, in mi je tudi zaradi tega
zelo pri srcu. Mestoma čustven, ampak ne pretirano razjokan (kar je včasih velik minus).


Ocena: 9/10

[Kinky]

Immortals (2011)

The Gods Need a Hero





This is Sparta.

This is Lord of the Rings.

Kaj naj človek pričakuje od Tarsima Singha, ki je svoje režisersko ime podpisal pod mojstrovino The Fall (2006),
ali celo The Cell (2000)? Pričakovan odgovor je seveda mojstrovino. Dobi pa, vsaj po mojem mnenju, nekakšen
polizdelek, sicer začinjen s precej efekti, kar pa na veliko žalost ne pripomore k dobremu končnemu izkupičku.

Najprej si oglejmo zgodbo, o čem sploh film govori?

Theseus is a mortal man chosen by Zeus to lead the fight against the ruthless King Hyperion,
who is on a rampage across Greece to obtain a weapon that can destroy humanity.

Theseus, ki ga relativno dobro odigra Henry Cavill, a ne iščite presežkov, je zemljan, ki živi v mestu s svojo materjo.
Ne veruje v bogove, vsakdan preživlja ob urjenju, in ob pomenkovanju s starcem (ki se kasneje izkaže za samega Zeusa -
v zemeljski podobi starec, kot bog pa mladenič - odigra ga Luke Evans, ki se mi je za to vlogo zdel mnogo premlad).
Zeusu ni dal dovolj velike karizme, da bi me prepričal. Kralja hudobca je upodobil Mickey Rourke, ki mi je zelo pri srcu,
in se mi je tudi v tej vlogi zdel več kot odličen. Še en minus bi rada pripisala bogovom, ki so bili v zlato odeti, delovalo je
kot da so kupili kostume iz poliestra na razprodaji v Kiku. Dejansko sem pričakovala, da bodo drugače prikazani, saj so Bogovi.
Film me ni pretirano navdušil, a ga vseeno ne morem označiti kot slabega, dejansko je nekaj na pol, zato bo temu primerna
tudi končna ocena. Mislim, da bi znal biti všeč vsem, ki vam je bil dober 300, ki imate rade herojske boje, kjer navaden
posameznik postane velik borec in heroj, in reši svet pred propadom. Še pol ocene manj mu dajem, ker je občasno res
boleče počasen. Osebno ZELO preferiram 300, zgodba in izvedba mi je tam bila veliko bolj všeč.

5/10

[sade]

Hugo (2011)





Set in 1930s Paris, an orphan who lives in the walls of a train station is wrapped up in a mystery involving his late father and an automaton.


Film, pod katerega se je podpisal veliki Martin Scorsese, režiser ki je režiral nekaj meni zelo ljubih filmov,
in bil na Oskarjih vedno spregledan (oziroma skoraj vedno). Bomo videli kako bo letos, jaz mislim, da bo zagotovo
kakšnega dobil, nominiran je namreč za kar 11 Oskarjev. Istočasno je to tudi njegov prvi film za otroke.



V glavni vlogi Asa Butterfiled, vsem nam boljše znan kot Bruno iz Dečka v črtasti pidžami.
Opazna vloga tudi prekaljenega mačka Bena Kingsleya, nasploh se v filmu pojavi še
nekaj zvenečih imen, vključno s Christopherjem Leeje, ki igra ostarelega lastnika knjigarne.
Osebno mislim, da se je najbolj izkazal Sasha Baron Cohen.

Film mi je bil všeč, sploh režija, a vseeno ne morem reči, da me je impresioniral kot kakšen drugi film v tej
kategoriji - pričakovala sem namreč fantazijski svet, ki me bo odnesel v popolnoma drugi svet. Še ena
stvar, ki me je motila je bila ta, da je bil film v določenih kadrih prepočasen. Pogrešala sem tudi malo
boljši zaplet/razplet, ter dialoge. Končni izkupiček preprosto ni enak mojim, očitno previsokih, pričakovanje.

Podobno kot The Tree of Life - odlična fotografija, a vseeno manjkajo tisti elementi, ki delajo film (vsaj
v mojih očeh res dober in velik), ni me prevzel, ves čas sem čakala, da se bo zgodilo nekaj, kar
me bo prisililo v to, da bom spremenila, mnenje, a je žal bilo filma prej konec. Ali bo všeč tistim,
katerim je namenjen - dvomim, mislim, da jim bo dolgočasen.

Vseeno pa velik plus za fotografijo in posnetke Pariza v 30h letih, čudovito.

Skupna ocena: - 7/10

Nasprotno, je mene film bolj prevzel, kot Kinky. Obožujem domišljijske filme za otroke, kjer so prisotni nadnaravni elementi. Zanimivo, troo ZF pa me odbija in jo najmanj gledam.
Od filma nisem veliko pričakovala ravno zaradi zgornje ocene in sem mogoče zato bila tako pozitivno presenečena. Igralci so bili super izbrani, najbolj mi je bil všeč Ben Kingsley, najmanj pa Chloe Graze Moretz. Grozno se je pačila cel čas.
Najbolj so me navdušili posnetki Pariza v 30ih letih in seveda režija. Res mi je bilo izjemno dobro posneto.
Minus bi tudi jaz rekla za dialoge, ker sem včasih bila prav živčna, ker ni Hugo nič rekel .
V glavnem, meni je bila zgodba všeč, še bolj posnetki in stari filmi Georgesa Meliesa.

8/10

[Emily]

The Life Before Her Eyes (2007)

Glavni igralci: Uma Thurman, Evan Rachel Wood, Eva Amurri Martino


Trailer:




Gre za dramo, posneto po noveli z istim naslovom. Zgodba se začne odvijati na srednji šoli Columbine kjer pride do masakra. Diana (Evan Rachel Wood) in njena najboljša prijateljica Maureen (Eva Amuri Martino) sta v času masakra na stranišču, vendar pa čez nekaj časa vstopi sošolec in jima, da na izbiro, da se naj sami odločita katero naj ubije, ker bo ubil samo eno od njiju.....

Starejšo Diane, ki jo igra Uma Thurman kasneje film prikaže kot učiteljico in z družino ter z ogromno grenkobnih spominov, film skače iz preteklosti nazaj v sedanjost. Čez film počasi dojemamo kaj se je zgodilo, vse pa se razkrije šele na koncu filma.


Mene je film zelo posrkal vase, čeprav sem mislila, da gre spet samo za eno žalostno zgodbo je le ta zelo dobro prikazana. Kaj več žal ne morem napisati, ker bi preveč razkrila, priporočam, da si po ogledu filma preberete še razlago, ki jo najdete v googlu, če vam je kakšna stvar ušla tako kot je meni.

Ocena: 8/10

[Kinky]

Not Without My Daughter(1991)





An American woman, trapped in Islamic Iran by her brutish husband, must find a way to escape with her daughter as well.

In 1984, Betty Mahmoody's husband took his wife and daughter to meet his family in Iran.

He swore they would be safe.

They would be happy.

They would be free to leave.

He lied.

Zelo zanimiv film, sploh s psihološkega in sociološkega vidika. Moody in Betty živita lepo življenje v Ameriki, on je zaposlen
kot zdravnik, skupaj pa imata tudi skoraj petletno hčerko. In ker on že deset let ni bil na obisku svoje družine v Iranu,
se Betty (odlična, kot vedno, Sally Field) odloči, da bo ugodila želji moža in šla skupaj z njim v Iran. In ko enkrat prispejo
tja se on drastično spremeni; počasi ga začne spoznavati v drugi luči in vidi kako zelo je pod vplivom družine. Že od
samega začetka ima občutek, da je nezaželjena, in ko se mož odloči, da se v Ameriko ne bodo nikoli vrnili,
ostane sama s hčerko in brez podpore. Postane ji jasno, da ji mož ne bo dovolil oditi nazaj domov in s sabob
odpeljati njunega otroka. Ampak Betty se ne vda v usodo in kmalu začne načrtovati povratek nazaj v domovino.
Tja si želi, a seveda ne brez svoje hčerke.

Od igralcev bi najbolj izpostavila Sally Field, ki je vlogo odigrala brezhibno, ena njenih boljših stvaritev sploh;
kot da ne bi igrala, ampak dejansko predstavljala lastno zgodbo. Ko občuti vsi nemoč, ko jo mož in njegova
družine potisne v kot, ko jo on začne pretepati (čeprav v Ameriki ni nad njo nikoli dvignil roke) . . . vsa ta
čustva delujejo pristno. Tudi vloga moža, ki je bila prepuščena Alfredu Molini, je bila odlično izpeljana.

Film prikazuje Iran v negativni luči, ampak mislim, da ne smemo pozabiti, da je vseeno to le ena
zgodba posameznice (film je namreč posnet po resnični zgodbi). Izjemno zanimivo je z našega zornega
kota opazovati njihovo kulturo in običaje, ki so za nas tako zelo nenavadni in celo primitivni
da ostanemo brez sape.

8/10