1733 replies to this topic

[Brokoli]

FDV.
Pa novinar si lahko tud brez tega faksa... še sama bi lahko postala, pa upam na drugo službico, ta teden se bo upam da končno razpletlo vse skupaj.

ah fuj no . pa ne ta fdv .a je težek faks?

[Princeska]

jst sm slišala, da gor ni tok težko, sam je baje težko gor pridt. kaj pa vem... sam majo pa res najhujše smeri, vsaj zame no

[Fluffy The Stud Eater]

Kaj ima kdo proti fdvju?!
No, zaj ni glih težko, da švicaš sto na uro. Ampak tole, da lahko padeš samo po stopnicah, ne drži... se je treba učit, sploh za višje ocene od 6. Gor je pa težko priti, ja, ker je ful naval (sploh novinarstvo, komunikologija).

[Brokoli]

ohjej . se bo potem treba potrudit pa pridno učit . hvala za info .

[Braunkopf]

Osebno sem o FDVju slišala same slabe svari - preveč folka (ok, to drži tudi za našo FF), hladni odnosi med učitelji in študenti, pa večinoma vzvišen odnos med študenti (s tem ciljam predvsem na to, da se veliko ljudi tam "nosi"), ki se kaže tud med pavzami, ko določene fensi združbice zginejo na svoje in se ne družijo z "nefensi" združbiami... Pač dejansko sem slišala ful malo pohval...

Zdej učit se je pa treba na vsakem faxu, tle ni izjem.

Aja pa še neki - lahko kdo razloži kaj sploh je komunikologija (predmetnik, zaposlitev itd)? Sem že par študentov vprašala, pa mi niso znali razložit...

[hudička]

Gor je pa težko priti, ja, ker je ful naval (sploh novinarstvo, komunikologija).

kej veš kak je ponavad naval na analitsko sociologijo al pa na sociologijo: kadrovski menedžment?

[_M_]

Aja pa še neki - lahko kdo razloži kaj sploh je komunikologija (predmetnik, zaposlitev itd)? Sem že par študentov vprašala, pa mi niso znali razložit...

Dve moji sestrični sta to študirali, pa za eno ne vem več, kaj počne, druga pa se je ful dolg iskala, ker neki konkretno v tem ni mogla dobit, si je pa želela delat karkoli v povezavi s turizmom in je zdej tud dobila v neki napol turistični napol gospodarski agenciji tu pri nas, sam pravi, da tud to ni to...

[Braunkopf]

Ja, sej, nihče ne zna natančno definirat... Verjetno je kaj z mediji pa to.

[Fluffy The Stud Eater]

Osebno sem o FDVju slišala same slabe svari - preveč folka (ok, to drži tudi za našo FF), hladni odnosi med učitelji in študenti, pa večinoma vzvišen odnos med študenti (s tem ciljam predvsem na to, da se veliko ljudi tam "nosi"), ki se kaže tud med pavzami, ko določene fensi združbice zginejo na svoje in se ne družijo z "nefensi" združbiami... Pač dejansko sem slišala ful malo pohval...

No, predvsem za hladen odnos me prfoksi in študenti ne bo držalo... jaz imam pretežno same dobre izkušnje, se da marsikaj pomenit z njimi, tudi po mejlih hitro odgovarjajo, ipd. Je pa res to, da se ogromno ljudi ima gor za intelektualce, se nosijo. Se mi zdi tole kar dober splošen opis za fdv in ff - na fdvju so narcisoidni intelektualci, na ffju pa taki wannabe open minded posebneži. :=)

[Braunkopf]

Ja, takih je itak povsod preveč , se čist strinjam.

No, ja, tudi osebki s fdvja s katerimi sem govorila so bili tam nekje na začetku, tako da je v bistvu čisto logično, da še ni nekih "tesnejših" odnosov s profesorji.

[powerpuff]

Profesorje na fdvju bi tut js pohvalla, se da s parimi leps pogovarjat kok s kksnimi iz gimnazije. Predmeti so lah dost zanimivi, pa tut blazno tezk za narest ni, u primerjavi z drugimi, pravo, medicina, itd. Glede studija priporocam, cprou upam, d se naumo nakonc res na zavodu srecval

[*mala*]

Ja, sej, nihče ne zna natančno definirat... Verjetno je kaj z mediji pa to.

ja, dve smeri sta- tržna komunikologija in odnosi z javnostmi ter medijska..
drgac pa preberte si na strani od fdv-ja opis..

[Princeska]

Mene še neki glede defektologije zanima - kok je kej težka biologija gor? Pa a morš kšn inštrument igrat? Pa če so kej določeni predmeti, ki jih morš vzet na maturi (biologija, psihologija, pedagogika mogoče???)...

[sahara]

jz grem pa ju3 v križanke na podelitev indeksov poj k bom pa zvedla ostale "podrobnosti" bom pa študirala španščino in češčino na ff.sam zdej sm pa še čist zbegana k čist nč ne vem, nikjer nč ne piše, nevem kdaj se vpišem v skupine za vaje, kdaj vpišem izbirne predmete, nč...

[Brokoli]

sahara: na češčino greš brez osnove? se je nisi še nikoli učila?

[_M_]

Predznanje večkrat ni pogoj za študij jezikov - tudi jaz sem se na ruščino vpisala popolnoma brez predznanja, v celem letniku so bili pa mislim, da samo 3, ki so se prej na srednji šoli učili ruščine fakultativno.
Ampak so bili v prednosti morda samo v prvem letniku, ko smo mi osvajali osnove, potem pa te razlike ni več...

[Errol]

Ja, sej, nihče ne zna natančno definirat... Verjetno je kaj z mediji pa to.

Komunikologija je družboslovna veda, ki proučuje komuniciranje, sporazumevanje med ljudmi. Njen poudarek leži predvsem na množičnem mediiranem komuniciranju in njegovem vplivu na politične procese.

Sodobni razvoj vede je bil vzpodbujen z vlogo, ki ga je tisk imel v zgodnjih dneh demokracije. Spise o tisku in publiciteti najdemo pri Kantu, Benthamu, de Tocquevillu in Marxu. Nov val zanimanja se je sprožil ob koncu 19. stoletja, ko se je začelo tudi prvo empirično raziskovanje.

Komunikologija 20. stoletja je zaznamovana z dvema velikima paradigmama. Marksistična kritika množične družbe, katere najprominentnejši predstavniki so bili Adorno, Horkheimer in Marcuse (1. generacija frankfurtske šole), je bila kritična do komercializacije medijev, ki jih je videla kot agense ideologije, ki pomagajo vzdrževati kapitalistični sistem. Njihovi pogledi so bili deležni ostrih kritik, saj so publiko predstavljali kot nemočne prejemnike medijskih vsebin. Kritike je doživela tudi predpostavka, da je publika sestavljana iz množice atomiziranih posameznikov. Funkcionalistična paradigma je po drugi strani izhajala iz minimalnih medijskih učinkov in je pomenila pomemben premik v empiričnem raziskovanju medijskih učinkov. Najpomembnejši predstavniki so bili Lazarsfeld, Lasswel, Lewin, Hovland in Katz. Njen najpomembnejši prispevek leži v razvoju empiričnega raziskovanja, ki je ovrglo tezo o močnih in neposrednih medijskih učinkih. Sem sodijo ugotovitve Katza in Lazarsfelda o dvostopenjskem toku komuniciranja. Ugotovila sta, da obstajajo določeni posamezniki, imenovani mnenjski voditelji, ki pogosto spremljajo medije in jih drugi posamezniki v njihovem socialnem omrežju pogosto vprašajo za nasvet pri oblikovanju mnenja. Tudi Hovland in Lewin sta poudarjala, da posamezniki niso neposredno izpostavljeni medijskim vsebinam, temveč so vpeti v socialna omrežja, ki pomembno vplivajo na recepcijo medijskih vsebin. Ključna omejitev funkcionalistične paradigme je preokupacija z medijskimi učinki v prepričevalni situaciji, kar je posledica izkušnje s propagando v drugi svetovni vojni.

[sahara]

ne, nism se nikol učila češčine, sam hotla sm 2 jezika, pa nekej kar ni preveč podobno špa, pol sm pa izbrala češčino. sj, mal me skrbi, sam enkrat bo že... upam sj dons sm bla na faxu pa sm za špa skor vse zvedla kar me je zanimal, za češčino pa nič!je sam en mejhn pildk tm naliman z imenom tajnice pa kdaj ma uradne ure in to j to. pa sm šla poj na lesno na oddelk na češčino pa ni noben odprl, pa nej bi ble uradne ure sam bo že.itak se šele 9. začne.

[krneki]

.

[Adriane]

FF: francoščina, italijanščina

super, če se ti da učit na pamet , drugače: glavno je zanimanje za predmet in gre