QUOTE(DiLeMa @ 21. 6. 2009 - 17:01)

A ni vseen tko, da so nekateri psi bolj nagnjeni k napadalnosti? Tako kot so nekatere pasme znane kot posebej potrpežljive do otrok, itd. Drugače pa se strinjam glede lastnika ...
Noupe ni tako. Pasemsko sploh ne. Pride do tega, če je vzreja nekontrolirana in na celi črti zgrešena. Da bi kaka pasma bila posebej dobra z otroci-je čista marketinška poteza. Otroci so posebna sorta-se prekopicujejo, nimajo še občutka (res majhni), glasno vreščijo...In skozi vzgojo psa in otroka hkrati je rezultat, da ima pes rad otroke. Nikakor ni pasemsko pogojeno.
Najdejo se mladički, ki so že v leglu pretirano agresivni (REDKO) in dober vzreditej to opazi in tudi ne da vsakomur takega mladiča-hkrati pa je izločen iz vzreje.
So pasme, ki so bolj samozavestne in se ko odrastejo ne razumejo najbolje z istim spolom-ampak to ne pomeni da se bojo pa zdej tepli itd. Igrali se bodo najbrž samo z določenimi, ostale pa ignorirali. Zato je pomembno, da se človek zaveda kako gre vzgoja psa-sploh ultra samozavestnega, ki se hoče postavljati. Pač pasjo telesno govorico je fajn poznat in imet občutek za psa in nekaj znanja o vzgoji in šolanju.
Predvsem pa zdrav, neobremenjen, občutek in vztrajnost ter voljo do dela s psom.
Knjige pa-sploh enciklopedije in pa stare oz. starokopitne-jim ni za verjet. Včasih je celo napačna fotka pasme, ali pa zelo slab primerek pasme! Skozi aktivno ukvarjnje s kinologijo ugotoviš kje vleči vzporednico.
evo ljubezen med ameriškim staffordom in bulterierjem

Dogo Argentino- Lucha

Še največji hudiči so čivave. Preizkušeno.

Ker so majne, je vsem smešno, ko pa zlijem vodo ali posprejam, probam brcnit hreščečo in šavsajočo zverinico sem pa ta slabša.